Večina Evropejcev, 88 odstotkov, se strinja, da pri zelenem prehodu ne bi smel biti nihče zapostavljen, hkrati pa jih le 46 odstotkov meni, da bodo trajnostna energija, izdelki in storitve do leta 2050 cenovno dostopni vsem, tudi revnejšim, kaže nedavna raziskava Eurobarometra. Večina vprašanih, 77 odstotkov, čuti osebno odgovornost za ukrepanje.
Evropski okvirni programi za raziskave in inovacije so glavni instrumenti EU za uresničevanje skupnega raziskovalnega prostora in po besedah Petra Volaska z MIZŠ je slovenska znanstvenoraziskovalna skupnost izjemno motivirana za sodelovanje. To kažejo tudi podatki, saj je bilo iz Slovenije v Obzorju 2020 poslanih več kot 10.000 prijav za projekte.
Evropska komisarka za izobraževanje Marija Gabriel je danes v Bruslju predstavila novo aplikacijo, ki bo študentom omogočila lažjo prijavo na program študentske izmenjave Erasmus+ v tujini in jih še bolj povezala med seboj. Aplikacija vključuje tudi evropsko študentsko izkaznico, ki bo veljala po vsej EU.
Po mnenju evropskih državljanov so podnebne spremembe najresnejši problem, s katerim se sooča svet, kažejo izsledki najnovejše raziskave Eurobarometra. Kar 93 odstotkov vprašanih na ravni EU meni, da so podnebne spremembe resen problem. Tako meni tudi 92 odstotkov vprašanih v Sloveniji.
Slovenija bo prihodnji četrtek, 1. julija, uradno začela svoje drugo polletno predsedovanje Svetu EU. V ospredju bodo okrevanje Evrope po pandemiji, prihodnost Evrope in evropski način življenja, vladavina prava, varnost in Zahodni Balkan. Že julija bo v Sloveniji potekalo več srečanj na visoki ravni, oktobra se obeta vrh z Zahodnim Balkanom.
Evropski parlament je danes potrdil podnebni zakon, s katerim je politična zaveza za sprejem evropskega zelenega dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 postala pravno zavezujoča obveznost. Nova evropska podnebna pravila med drugim zvišujejo tudi cilj EU glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 s 40 na vsaj 55 odstotkov.