Slovenska znanstvenoraziskovalna skupnost izjemno motivirana za sodelovanje v evropskih programih

Evropski okvirni programi za raziskave in inovacije so glavni instrumenti EU za uresničevanje skupnega raziskovalnega prostora in po besedah Petra Volaska z MIZŠ je slovenska znanstvenoraziskovalna skupnost izjemno motivirana za sodelovanje. To kažejo tudi podatki, saj je bilo iz Slovenije v Obzorju 2020 poslanih več kot 10.000 prijav za projekte.

Evropski okvirni programi za raziskave in inovacije so glavni instrumenti EU za izvajanje skupne znanstvene in inovacijske politike oziroma uresničevanje Evropskega raziskovalnega prostora, pri njih pa se ne govori o črpanju sredstev, temveč o pridobivanju projektov v zelo konkurenčnih pogojih, pojasnjuje Volasko, vodja sektorja za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in nacionalni koordinator za Obzorje 2020.

Prvi okvirni program za raziskave in inovacije se je začel leta 1984, sedanji, deveti okvirni program z imenom Obzorje Evropa, poteka od leta 2021 do 2027 in ima skupni proračun približno 95,5 milijarde evrov. Zadnji trije okvirni programi, se pravi sedmi okvirni program, Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, so sedemletni, njihovi predhodniki pa so bili petletni.

V programu Obzorje 2020, ki je potekal od leta 2014 do konca leta 2020 in je bilo v njem na voljo okoli 77 milijard evrov, so slovenski raziskovalci po Volaskovih besedah sodelovali v 1013 projektih s 1475 udeleženci ob 10.418 prijavah. V njegovem predhodniku, sedmem okvirnem programu pa v 725 projektih z 941 udeleženci ob 5520 prijavah.

Primerjava številk - v sedmem programu je bila uspešnost prijav pri okoli 15,5 odstotka, v Obzorju 2020 pa približno 12 odstotkov - pokaže nekoliko manjšo uspešnost prijav v Obzorju 2020, a kot opozarja Volasko, "je bila v Obzorju 2020 uspešnost v povprečju za vse nižja".

"Iz sedmega okvirnega programa v Obzorje 2020 je Slovenija napredovala, tako v finančnem smislu kot tudi v vsebinskem smislu. Sodelovala je v mnogo več projektih, napisanih je bilo skoraj dvakrat toliko prijav, kar je seveda velik porast. In to kaže na to, da je slovenska znanstvenoraziskovalna skupnost izjemno motivirana in tudi mobilizirana za sodelovanje evropskih centralnih programih," je poudaril.

S številom projektov se je v zadnjem okvirnem programu povečal tudi finančni izkupiček za slovenske raziskovalke in raziskovalce, saj so v Obzorju 2020 pridobili skoraj 380 milijonov evrov, v njegovem predhodniku pa 171 milijonov evrov. Kot poudarja, je zgovoren tudi podatek, "da smo imeli v sedmem okvirnem programu 58 koordinatorjev projektov, v Obzorju 2020 pa 93".

Kot še pravi, so v eni od evropskih analiz o uspešnosti prehoda iz sedmega okvirnega programa v Obzorje 2020, ki je bila opravljena na polovici okvirnega programa, Slovenijo in Španijo postavili v sam vrh EU, kot zmagovalki prehoda.

Na sploh Slovenijo podatki o številu pridobljenih projektov ter finančnih sredstev glede na število prebivalcev uvrščajo v zgornjo tretjino ali polovico držav članic EU, po številu prijav pa v sam vrh EU. "Število pridobljenih projektov in pridobljenih sredstev v njih nas primerjalno z drugimi članicami uvršča med zelo uspešne države," poudarja Volasko.

V okvirnih programih poleg raziskovalcev lahko sodelujejo tudi podjetja, o udeležbi malih in srednjih podjetij pa se vodi tudi posebna statistika, kjer se Slovenija prav tako uvršča nad evropsko povprečje. Kot namreč pojasnjuje Volasko, je bil delež malih in srednjih podjetij v uspešnih projektih v Sloveniji tako v sedmem programu kot v Obzorju 2020 okoli 23 odstotkov, medtem ko je bilo evropsko povprečje med 19 in 20 odstotki.

"To kaže, da so mala podjetja v Sloveniji fleksibilna, da so propulzivna in da stremijo k tehnološki in kakovostni rasti," pravi.

Kot dodaja, je "ena izmed najbolj pomembnih točk sodelovanja v okvirnih programih prav to mreženje z najboljšimi nosilci in predvsem kreatorji znanja v Evropi, pa tudi v svetu". V okvirnih programih EU namreč sodeluje tako rekoč cel svet, tudi ZDA, Rusija in Kitajska.