Pred dnevom intelektualne lastnine opozorilo o nezbiranju nadomestil za zasebno rabo avtorskih del

Društvo Kopriva s področja avtorskih pravic je ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine opozorilo na neizvajanje zakona o avtorski in sorodnih pravicah na področju nadomestil za zasebno reproduciranje avtorskih del. Ker se ne zbirajo, imetnikom pravic povzročajo gospodarsko in kreativno škodo, je povedal predstavnik društva Ludvik Bagari.

Novinarsko konferenco so po njegovih besedah pripravili na pobudo Fokusa - platforme za izmenjavo idej in dialog na področju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic, začeli pa so jo "nekoliko nenavadno", kot je dejal: s podatkom, da bodo ustvarjalci z že uzakonjeno pravico, ki v praksi ni udejanjena, danes izgubili 3200 evrov, na letni ravni pa 2,8 milijona evrov.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je bil pred 25 leti, ko je bil sprejet, po besedah Špele Grčar iz odvetniške pisarne Grčar eden najsodobnejših v Evropi in je že med prvimi uzakonil takrat novo pravico do nadomestila za privatno in drugo lastno uporabo avtorskih del.

To po njenih besedah pripada tako avtorjem kot tudi izvajalcem in producentom oziroma proizvajalcem fonogramom. Ključ za delitev nadomestila je 40 odstotkov avtorjem, 30 odstotkov izvajalcem in 30 odstotkov proizvajalcem fonogramov oziroma producentom. Obstajajo tudi kolektivne organizacije, saj je za to pravico določeno obvezno kolektivno upravljanje, vendar se nadomestila trenutno ne zbirajo. Višina nadomestila je bila sicer določena z uredbo, je povedala.

Med letoma 1997 in 2006 je nadomestilo začasno zbirala Avtorska agencija za Slovenijo, nato je med letoma 2007 in 2009 imel začasno dovoljenje zavod IPF. "Od leta 2010 pa do danes pa ni bilo izdano nobeno dovoljenje za zbiranje teh nadomestil, niti začasno niti stalno, torej nadomestilo se ne pobira in se tudi ne deli," je povedala Špela Grčar.

Po njenih besedah je bilo na urad za intelektualno lastnino v tem času vloženih približno 18 zahtevkov, vsi so bili zavrnjeni. Opozorila je tudi, da je vloge za izdajo začasnega dovoljenja presojal pod enakimi pogoji kot za izdajo stalnega dovoljenja, vse skupaj pa je zdaj zaostril leta 2016 sprejeti zakon o kolektivnem upravljanju pravic.

Kot je pojasnil predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije Darjo Rot, je združenje leta 2014 od uvoznikov računalniške opreme, podatkovnih nosilcev in tiskalnikov želelo pridobiti podatke o tem, kam nakazujejo zneske nadomestil - po zakonu naj bi ga položili na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju. Nadomestilo je namreč po njegovih besedah že vračunano v ceni novih naprav za tonsko in vizualno snemanje. Namesto odgovora so dobili poziv tržne inšpekcije, da naj bi združenje pozivalo uvoznike, da naj jim plačujejo nadomestilo, čeprav nimajo dovoljenja za zbiranje.

Po Rotovih besedah se ni zgodilo nič, uvozniki, ki niso odvedli teh zneskov, pa so imeli imeli dodaten dobiček. Po njegovi "konservativni" oceni približno 30 milijonov v vseh teh letih, morda še več.

Kot je dodala direktorica Inštituta za avtorsko pravo Ingrid Kovšca, ne drži, da začasnega dovoljenja, kot trdi urad, za to področje ni mogoče izdati, ker je še vedno mogoča izdaja začasne odločbe, o pogojih pa se odloča manj strogo. "Pogoji za začasno dovoljenje so bili že zdavnaj izpolnjeni in morala bi ga dobiti katera od kolektivk ali drugih prosilcev."