#EUface

Zgodba ICYDK 31.5.2018 16:26

Z inovativnimi študentskimi tehnološkimi rešitvami do avtonomne jadrnice

Študenti petih ljubljanskih fakultet so se pred dobrima dvema letoma lotili izziva Microtransat Challenge, katerega cilj je zgraditi avtonomno jadrnico dolžine 2,4 metra, ki bo samostojno preplula Atlantik. Do danes je ideja že dobila resnično podobo, ki sicer še ni dokončna, a so v jadrnico doslej vložili ogromno dela in znanja. Še posebej dragoceno je slednje, saj gre za tekmovanje, kjer o uspehu odločajo tudi inovativne rešitve. Ekipa se zaveda, da jih je treba zaščititi pred konkurenco.

V projektu, ki ga izvajata Univerza v Ljubljani in Zavod 404, se je povezalo okoli 70 študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani, in sicer Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za pomorstvo in promet, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za strojništvo. Danes jih je še vedno dejavnih okoli 15.

Jadrnica, ki po navodilih organizatorja v dolžino ne sme meriti več kot 2,4 metra, bo morala kljubovati vsem vremenskih razmeram. Za pot bo predvidoma potrebovala tri mesece. Ker pa časa poti čez Atlantik ne morejo natančno napovedati, bodo morali najti inovativen način za zagotavljanje energije jadrnice po celotni poti.

Plovba prek Atlantika lahko poteka iz Evrope v ZDA ali obratno, slovenska ekipa pa je po besedah njenega člana Petra Jareta, študenta fakultete za strojništvo, izbrala prvo možnost. "Pot je v tem primeru nekoliko drugačna, a lahko bolj učinkovito izkoriščamo tokove in vetrove," je pojasnil.

Z različnimi tehničnimi znanji do skupne rešitve

Njihova naloga je izdelati celotno jadrnico, kar med drugim vključuje izdelavo mehanskih sklopov, trupa, jader in drugih delov. "Izdelati moramo tudi programsko opremo, ki bo upravljala z jadrnico, da bo lahko samodejno sprejemala odločitve," je povedal Jare in poudaril, da imajo velik vpliv na uspešnost vremenske razmere.

Enega ključnih izzivov pri izdelavi jadrnice po besedah študenta fakultete za elektrotehniko Mihe Štampka predstavljajo aktuatorji. Gre za pretvornike, ki sprejmejo signal in ga pretvorijo v dejanje. Veliko dela so imeli med drugim tudi s krmilom in izdelavo različnih kalupov.

"Ekipa, ki se loti takšnega projekta, mora imeti vsa tehnična znanja - s področja strojništva, programiranja, elektronike in druga. Izdelati plovilo s takšno tehnologijo je po mojem mnenju velik izziv, kar dokazuje tudi to, da to doslej ni uspelo še nikomur," je povedal.

V okviru Microntrasat Challenge, ki sta ga leta 2005 začela Mark Neal z univerze v Aberystwythu in Yves Briere s francoskega inštituta ISAE, je namreč jadrnico poskušalo izdelati že okoli 20 svetovnih univerz. Izplula je le ena od njih, vendar je prišla le do polovice poti.

Inovativne rešitve je treba zaščititi

Ker gre za tekmovanje, pri katerem odločajo inovativne tehnološke rešitve, se strahu, da bi njihove rešitve uporabile druge ekipe, niso povsem otresli. Kot je povedal direktor Zavoda 404 Rok Capuder, rešitev uradno niso zaščitili, določene ukrepe pa so kljub temu sprejeli. "Za zaščito naših idej in predvsem tehničnih rešitev skrbimo tako, da v spletnih objavah pokažemo samo orise rešitev. Tudi medijem ne pokažemo vsega," je pojasnil.

Pomen zaščite intelektualne lastnine je na tem področju po njegovem mnenju sicer velik, o čemer bi morali mlade bolje osveščati. "Za študente in tudi že dijake je zelo pomembno, da se ozavestijo o intelektualnih pravicah. Dobro je, da se zavedajo, kam lahko pripelje dobra rešitev za določen projekt," je poudaril.

Meni, da bi morale na tem področju večjo vlogo odigrati že šole in fakultete: "Svoje dijake oziroma študente bi morale poučiti o intelektualnih pravicah ter posledicah, ki jih prinaša njihovo spoštovanje ali nespoštovanje."

Prepričali tudi uveljavljeno mednarodno podjetje

Študentom je v začetni fazi projekta svetoval tudi vodja prodaje in trženja v podjetju Seascape Andraž Mihelin, ki idejo tako pozna že od začetka. "Verjamem, da gre za odličen in izvedljiv projekt - eno od tistih velikih stvari v zgodovini, ki se zgodijo samo enkrat. Tehnologija je že zrela, edina potencialna ovira na poti do uspeha je ekipa sama," je povedal.

Seascape danes velja za eno najbolj prepoznavnih svetovnih znamk na področju proizvodnje jadrnic, ki je uspeh zgradila tudi na temeljih inovativnih idej. Te mora seveda zaščititi pred konkurenco.

"V navtiki poznamo dva tipa zaščite intelektualne lastnine. Prva se nanaša na blagovne znamke, za kar smo poskrbeli tudi mi. Naša blagovna znamka je tako zaščitena, kar nam omogoča koncentracijo vseh naših proizvodov pod eno streho," je pojasnil Mihelin. Drugo področje predstavljajo patenti in zaščita določenih tehnoloških rešitev, česar pa Seascape zaradi iz tega vidika preskromnega prometa ne uporablja.

Tveganja za krajo idej se po Mihelinovih besedah pojavljajo predvsem na mednarodni ravni: "Ves čas po malem pogledujemo prek ramen proti Vzhodu, kjer so z vidika učinkovitosti proizvodnje že večkrat dokazali, da so boljši od nas. Zelo se naslanjamo na zaščito naše blagovne znamke, ki ne predstavlja le proizvodov, temveč tudi storitve."

Prav s slednjimi dosegajo razliko od tistih, ki bi na trgu poskušali samo s posnemanjem uspešnih izdelkov. Če bi ekipa Microtransat Challenge svoj projekt želela tržiti, bi Mihelin vzpostavitev blagovne znamke svetoval tudi njim.

Zaščita s pogodbo o nerazkrivanju podatkov

Projekt, kot je Microtransat Challenge, za izvedbo seveda potrebuje precej finančnih sredstev. Ekipa je predvidela, da bodo potrebovali okoli 150.000 evrov, pri čemer zaradi netržne naravnanosti ne gre računati na vlagatelje. Če pa bi projekt tržili, bi ga vlagateljem morali predstaviti, pri čemer obstaja tveganje, da bi potencialni poslovni partner ukradel katero od idej.

V izogib temu David Mirosavljević iz Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) na Institutu Jožef Stefan (IJS), ki mladim raziskovalcem nudi tudi pomoč pri postopkih za zaščito intelektualne lastnine, vsem takšnim raziskovalcem svetuje podpis pogodbe o nerazkrivanju podatkov.

To je zaradi varstva intelektualne lastnine tako rekoč nujno podpisati pred razkritjem kakršnih koli podrobnosti o izumu, tehnologiji, izdelku ali poslovnem modelu potencialnim partnerjem ali vlagateljem. "Ljudje se pomena takšne pogodbe pogosto ne zavedajo, zato prihaja do nepopravljive škode," je opozoril Mirosavljević.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK - Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.