Predsednik Evropskega patentnega urada Battistelli za STA: Pri inovacijah so lahko vodilne tudi najmanjše države

pogovarjal se je Matej Luzar

Intelektualna lastnina je vse pomembnejša tako z družbenega kot gospodarskega vidika, zato je spodbujanje inovacij ključno za razvoj, je v pogovoru za STA dejal predsednik Evropskega patentnega urada Benoit Battistelli. Poudaril je, da so lahko na tem področju vodilne tudi najmanjše države, Slovenija pa ima po njegovih ocenah velik potencial.

Pomen intelektualne lastnine je po Battistellijevih besedah velik. Študija, katere izsledke je nedavno objavil urad, med drugim kaže, da inovacijsko bolj dejavna podjetja k BDP EU prispevajo okoli 40 odstotkov, k zaposlenosti 38 odstotkov, k zunanji trgovini pa 90 odstotkov. "Izplačujejo tudi višje plače, v povprečju za 15 odstotkov," je povedal.

To po njegovih besedah dokazuje, da je intelektualna lastnina vse bolj pomembna tudi z gospodarskega vidika, česar pa se javnost ne zaveda dovolj. "Zato so tudi tako pomembni projekti, s katerimi izpostavljamo pomen intelektualne lastnine. Naš urad vsako leto med drugim podeli Evropsko inovatorsko nagrado, s katero želimo dodatno izpostaviti vlogo inovacij v gospodarstvu in njihov vpliv pri nadaljnjem razvoju na različnih področjih," je pojasnil.

Inovacije so pomembne tudi za družbo, ki je z njihovo pomočjo denimo deležna bolj učinkovitih zdravstvenih storitev, okolju prijaznejših virov energije in večje varnosti.

Med projekti, ki so se uvrstili v letošnji finalni izbor za Evropsko izumiteljsko nagrado, so zelo različni izumi - od izjemno hitrega laserja do umetne pajčevine. Battistelli meni, da igra Evropa na področju inovacij eno ključnih vlog. "Evropa izvozi več patentov, kot jih uvozi. Smo dinamičen in atraktiven inovacijski trg, ki se lahko primerja z najpomembnejšimi svetovnimi trgi, kot so ameriški, kitajski in japonski," je prepričan.

V javnosti se kot grožnjo evropskim inovacijam pogosto predstavlja Kitajsko, ki velja za trg, kjer proizvodnja ponaredkov ni redkost. Tudi Battistelli priznava, da je na trgih z bolj množično proizvodnjo večja tudi možnost pojavljanja ponaredkov, a je Kitajska po njegovih besedah že sprejela precej ukrepov za boljšo zaščito intelektualne lastnine.

"To problematiko jemljejo zelo resno. Med drugim so razvili sistem za zaščito intelektualne lastnine na mednarodni ravni, dejavni so v boju proti ponaredkom. Vsa ta prizadevanja pa ne morejo biti zares učinkovita brez mednarodnega sodelovanja," poudarja.

Za spodbujanje vpliva inovacij na gospodarstvo je po njegovem mnenju ključnega pomena učinkovit sistem zaščite patentov. Pri tem bosta pomemben korak naprej predstavljala enotni evropski patent in enotno evropsko patentno sodišče, s katerima bo enkratni postopek zaščite patenta v sklopu Evropskega patentnega urada veljal za 26 držav EU. Enotni postopek bo poleg časa postopka tudi znižal stroške za prevode, pristojbine in patentne zastopnike v postopku validacije pred nacionalnimi uradi.

V primeru spora glede patentnih pravic bo njihov imetnik lahko predložil prevod patenta v uradnem jeziku države podpisnice dogovora o enotnem evropskem patentu, v kateri je prišlo do kršitve oziroma v kateri ima domnevni kršitelj stalno prebivališče. "Enotni evropski patent bo še posebej koristen za mala in srednja podjetja ter startupe," meni Battistelli, ki upa, da bo novost potrjena še letos, kar pomeni, da jo bo mogoče uporabljati v začetku prihodnjega leta.

Startupe ter mala in srednja podjetja Battistelli sicer izpostavlja kot še posebej pomembne na področju inovacij: "Patent je za mnoge evropske startupe edini kapital, ki ga imajo na začetku svoje poti."

Evropski patentni urad prijaviteljem ponuja tudi različne digitalne rešitve za lažje delo. Battistelli je med njimi izpostavil programsko opremo za samodejno prevajanje besedil med 32 jeziki, tudi slovenščino, in napreden iskalnik podatkov.

Eno pomembnejših vprašanj, ki ostaja odprto, je po Battistellijevih besedah status inovacij, ki jih bodo pripravili roboti: "Trenutno velja, da mora biti za vsakim izumom človek, pričakovati pa je, da bodo v prihodnje vse bolj inovativne tudi pametne tehnologije same po sebi."

Z digitalizacijo in sodobnimi tehnologijami so še posebej povezani mladi, ki jim je treba po Battistellijevem mnenju pri osveščanju o pomenu intelektualne lastnine nameniti posebno pozornost. "To je naloga vsake države posebej, saj gre za dejavnost na lokalni ravni," je poudaril.

Na tem področju je dejavna tudi Slovenija, katere tehniški muzej od marca izvaja projekt ICYDK. Gre za enoleten projekt, ki se vsebinsko navezuje na izboljšanje razumevanja področja intelektualne lastnine, njene vrednosti in dvigovanja zavedanja o njenem pomenu in vplivu. Z različnimi aktivnostmi bodo ugotavljali, kako mladi prihajajo v stik z intelektualno lastnino in kako jo uporabljajo, ter jim pokazali konkretne posledice zlorabe in na drugi strani predstavili pozitivne učinke spoštovanja pravic.

Predsednik Evropskega patentnega urada se v Sloveniji mudi v sklopu udeležbe na letošnji konferenci Patlib. Gre za mednarodni dogodek na strokovni ravni, katerega glavni namen je izmenjava informacij in dobrih praks ter razprava o aktualnih temah med predstavniki nacionalnih patentnih uradov in ostalih institucij s področja zaščite intelektualne lastnine.

Lokacija konference se spreminja vsako leto, tokrat jo gosti Ljubljana. Slovenija ima po Battistellijevih besedah tudi sicer na področju intelektualne lastnine velik potencial. "Dejavnosti na področju intelektualne lastnine niso rezervirane za velike države ali velika podjetja. Pretekle izkušnje kažejo, da velikost tu ni zagotovilo za uspeh," je poudaril.

Kot je še izpostavil, se je Slovenija po številu vloženih patentnih prijav na milijon prebivalcev lani s 96 prijavami uvrstila na 22. mesto med več kot sto svetovnimi državami, ki so uradu posredovale patentne prijave. Prva tri mesta so zasedle Švica, Nizozemska in Danska.