"Zdravljica govori o sprejemanju vseh, o strpnosti in odprtosti"
Jure Grahek je glasbenik, producent, marketinški tekstopisec in aktivist. V lanskem letu je začel s projektom Žive naj vsi narodi, s katerim želijo spodbujati razumevanje med ljudmi različnih kultur, ki živijo v Sloveniji. V okviru projekta je pripravil predelavo Prešernove Zdravljice, ki, kot pravi Grahek, govori o sprejemanju vseh, o strpnosti in odprtosti.
Absolvent druge stopnje študija anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je odločil, da bo prvi semester absolventskega staža posvetil projektu Žive naj vsi narodi, ki ga izvaja KUD Subart s sedežem v kranjskem alternativnem kulturnem centru Trainstation Subart.
Projekt je bil zastavljen kot platforma za uporabo multimedijskih vsebin za spodbujanje medkulturnega dialoga. "To pomeni, da produciramo videe in pesmi z namenom, da spodbujamo razumevanje med ljudmi različnih kultur, ki živijo v Sloveniji. Da Slovenci spoznajo priseljence in obratno," je pojasnil Grahek.
Dobrodelna Zdravljica
Prva večja akcija, ki so jo izvedli v okviru projekta, je dobrodelna Zdravljica. Gre za predelavo vseh osmih kitic Prešernove Zdravljice v sodelovanju z glasbeniki iz Slovenije in priseljenci, ki so jo nato predstavili v obliki glasbenega video spota. "Na ta način sem želel prikazati idejo nacionalne identitete kot nekaj, kar ni vklesano v kamen, temveč kot nekaj kar se stalno razvija, spreminja ne le v zavesti naroda, temveč vsakega človeka."
Zdravljica se mu je zdela najbolj primerna izbira za projekt, ker je sporočilo inkluzivno do vseh narodov, kar je po mnenju Grahka nenavadno za katerokoli narodno ali ponarodelo pesem. "Ponavadi se jih uporablja za poveličevanje lastnega naroda. Zdravljica govori o sprejemanju vseh, o strpnosti in odprtosti."
Za Dobrodelno Zdravljico je moči združila ekipa 22 glasbenikov in znanih obrazov iz Slovenije in priseljencev, ki živijo v Sloveniji, pri produkciji in promociji spota pa je sodelovalo skupaj okoli 50 ljudi, vsi brezplačno.
Projekt je naletel na veliko dobrih odzivov, Grahka pa so presenetili predvsem negativni. Kot je povedal, se je srečeval s sovražnim govorom, grožnjami ter trditvami, da bi ga morali kazensko obsoditi. Vse to pa zanj predstavlja predvsem potrditev, da so s projektom naredili pravo stvar.
Prepričan je namreč, da je situacija, v kateri ljudje čutijo tak strah pred priseljenci, da so zaradi glasbenega spota med drugim pripravljeni groziti s fizičnim nasiljem, nesprejemljiva. "Nič ni narobe z nacionalnim ponosom, je pa nekaj zelo narobe, če se ta ponos uporablja, da se zatira druge ljudi."
"Veliko negativno vlogo ima politika"
Po njegovem mnenju veliko negativno vlogo pri dojemanju in sprejemanju migrantov in beguncev v družbo odigra slovenska politika s tem, ko izkoriščajo migrante in begunce za pridobivanje točk. Posledica tega pa je, da o temah priseljevanja ne moremo govoriti brez političnega opredeljevanja, je kritičen Grahek.
"Ne morem reči: 'poglejte te lepe ljudi, moje prijatelje v spotu, pomagajmo še otrokom, da bodo prišli v družbo.' Tega ne moreš reči brez da te označijo za levičarskega ekstremista, ki privošči revščino Slovencem in bogastvo tujcem."
Migrantska kriza eden največjih izzivov za EU
V Evropo v upanju na boljše življenje v zadnjih letih skušajo priti številni begunci in migranti, večinoma po nezakonitih poteh. Mnogim tudi ne uspe in na poti izgubijo življenje. Tisti, ki vendarle dosežejo staro celino, pa za EU predstavljajo izziv, ki ga še ni uspešno rešila. Med drugim je treba spremeniti azilno zakonodajo, težava je tudi neenakomerna razporejenost bremena migracij med članicami. Več o tem na tem mestu.
Grahek opaža, da smo na evropski ravni priča povzdigu rasizma in ksenofobije. Spomnil je na simbolno dejanje nemške kanclerke Angele Merkel, ki je migrante povabila v Nemčijo. Slednje sam dojema kot populistično potezo politikov, ki s tem sledijo svojim ciljem.
"Če v določen prostor kar naenkrat pripelješ ogromno količino ljudi, ki so kulturno bistveno drugačni, pri čemer jih ne integriraš, hkrati pa so takoj soočeni s predsodki in diskriminacijo, se ne bodo vključili v družbo. Ne zato, ker nočejo, temveč ker jim je to oteženo," je prepričan Grahek.
Prepričan je, da je potrebno več razmisleka nameniti temu, kako bi te ljudi vključili v družbo. To je bil nenazadnje tudi namen njegovega projekta, "da se pomaga pri vključevanju v družbo in ozaveščanju slovenskega avtohtonega prebivalstva," je zaključil Grahek.
Včasih startupovec, danes pa producent, klaviaturist in ustvarjalec marketinških vsebin
Grahek si je profesionalno pot izoblikoval v startup ekonomiji, sodeloval je v treh startup projektih: Beeyond, Accounting Box in Zoic Bar. Sčasoma je ta svet zapustil, še naprej pa pridobljeno znanje uporablja pri delu tekstopisca za slovenska podjetja, ki želijo nastopati na tujih trgih, in pa ustvarjalca marketinških vsebin.
Aktiven je tudi na glasbeni sceni, kjer deluje kot producent in klaviaturist. Od leta 2013 je s skupino Raggalution izdal dva albuma in nastopal v 15 državah. Ukvarja se tudi s produkcijo elektronske glasbe in pa video produkcijo. Občasno piše tudi poezijo. Na letošnji kulturni praznik je bila njegova poezija prvič objavljena v tisku, in sicer kot del antologije mladih gorenjskih pesnic in pesnikov.
Projekt Žive naj vsi narodi si želi v prihodnje nadaljevati. Pripravili so že novo interpretacijo Zdravljice s strani mladih slovenskih poetov. Kaj jih čaka v prihodnosti, pa mladi ustvarjalec še ne ve.