Migrantska kriza eden največjih izzivov za EU

V Evropo v upanju na boljše življenje v zadnjih letih skušajo priti številni begunci in migranti, večinoma po nezakonitih poteh. Mnogim tudi ne uspe in na poti izgubijo življenje. Tisti, ki vendarle dosežejo staro celino, pa za EU predstavljajo izziv, ki ga še ni uspešno rešila. Med drugim je treba spremeniti azilno zakonodajo, težava je tudi neenakomerna razporejenost bremena migracij med članicami.

Vrhunec je migrantska kriza v Evropi dosegla konec leta 2015 in v začetku leta 2016, ko je za azil v EU zaprosilo 2,5 milijona ljudi, pri čemer je večina v EU prišla iz Turčije preko Grčije in Balkana, največ pa jih je želelo v Nemčijo. Prevladovali so begunci iz Sirije, Iraka in Afganistana, pa tudi afriških držav, vmes pa so bili tudi številni nezakoniti ekonomski migranti iz drugih držav.

EU se je v najhujši begunski krizi po drugi svetovni vojni znašla pred več izzivi. Poskrbeti mora za vse, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in jih vključiti v družbo, obenem pa zavrniti nezakonite ekonomske migrante ter onemogočiti številne tihotapce, ki služijo na račun migrantov.

Po zaprtju t.i. balkanske poti in dogovoru med EU in Turčijo marca 2016 se je tok migrantov zmanjšal, ni pa usahnil. Na desettisoče ljudi še vedno skuša priti v Evropo, večina po nevarni poti čez Sredozemsko morje v prenatrpanih čolnih iz Libije. Na tisoče jih pri tem izgubi življenje.

Italija in Grčija sta bili v migrantski krizi leta 2015 in 2016 najbolj prizadeti in še vedno nosita največje breme. Medtem ko je pred leti večina prebežnikov v EU prišla prek Grčije, je od leta 2016 za večino prva članica unije, v katero vstopijo, Italija. Večina jih tja pride preko morja iz Libije, kjer pa, kot opozarjajo organizacije za človekove pravice, vladajo nečloveške razmere.

Evropska unija je za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki vzpostavila nujni skrbniški sklad.

Okrepila je tudi prizadevanja za zaščito zunanje meje EU ter sodelovanje s partnerskimi državami pri odpravljanju vzrokov za nezakonite migracije. Izboljšala je tudi zaščito migrantov in okrepila boj proti tihotapcem z migranti, vsi ti ukrepi pa po navedbah Evropske komisije že dajejo konkretne rezultate.

Število prošenj za azil v EU se je lani glede na leto 2016 skoraj prepolovilo, čeprav so med državami razlike. V večini držav EU število prošenj še naprej upada, izjema so Francija, Grčija in Španija. Eden od ciljev unije je zato tudi enakomernejša razporeditev bremena krize med države članice, med drugim s preseljevanjem beguncev, pri čemer pa nekatere države ne želijo sodelovati.

V Sloveniji je mednarodno zaščito od velikega begunskega vala po besedah vodje urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Mojce Špec Potočar dobilo okoli 420 ljudi, kar je za evropske razmere dokaj malo. Leta 2015 jo je dobilo 45, od januarja marca letos 45, leta 2016 170, lani pa 164. "To ni veliko, je pa veliko za družine oz. posameznike, ki pridejo v Slovenijo, dobijo status in se integrirajo v družbo," pravi Mojca Špec Potočar.

Trenutno je v Sloveniji po njenih besedah 265 prosilcev za azil. V preteklosti so prihajali predvsem iz Sirije, danes pa iz Alžirije, Srbije in Afganistana. Prevladujejo samski moški, stari med 20 in 40 let. Osebam z mednarodno zaščito pripadajo enake pravice kot slovenskim državljanom razen volilne pravice.