Članice potrdile odstop EU od energetske listine

Države članice EU so danes potrdile odstop unije od mednarodne pogodbe o energetski listini, ki je namenjena zaščiti tujih naložb na področju fosilnih goriv. Pogovori o posodobitvi pogodbe za tiste članice, ki želijo ostati pogodbenice, medtem v Svetu EU še potekajo. Odstop EU je podprla tudi Slovenija, ki bo od pogodbe uradno odstopila oktobra.

Odstop EU so na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave potrdili ministri držav članic, pristojni za konkurenčnost, potem ko so ga že v sredo podprli namestniki stalnih predstavnikov držav članic pri EU.

Zdaj bo o tem odločal Evropski parlament, nakar bo moral Svet EU odstop še dokončno potrditi. To se bo predvidoma zgodilo konec aprila ali maja.

Maja pa je predvidena tudi obravnava predloga za posodobitev pogodbe, ki ga je Evropska komisija podala pretekli teden. Ta predlog bo članicam, ki to želijo, omogočil nadaljnje sodelovanje pri prenovljeni pogodbi, so za STA pojasnili pri belgijskem predsedstvu Svetu EU.

Dokumenta o odstopu EU od pogodbe in o njeni posodobitvi bodo po neuradnih informacijah junija posredovali sekretariatu energetske listine. Konferenca, na kateri naj bi pogodbenice potrjevale spremembe, pa je predvidena za november.

Glede na v sredo sprejeto stališče vlade je odstop unije podprla tudi Slovenija, saj se zaveda nujnosti končanja trenutnega brezizhodnega položaja. Prav tako se zaveda potrebe po odgovornem ravnanju EU v odnosu do ostalih držav pogodbenic. Z odstopom bo namreč unija omogočila nadaljevanje postopka posodobitve pogodbe, so v sredo po dopisni seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.

Slovenija obenem podpira možnost, da tiste države članice, ki želijo, ostanejo pogodbenice prenovljene pogodbe.

Slovenija po navedbah vlade v posodobitvi ne prepoznava zadostne mere napredka in je že notificirala svoj odstop. Ta bo v veljavo stopil 14. oktobra. Odstop je napovedalo oziroma naznanilo tudi že več drugih članic.

Pogodba je po mnenju slovenske vlade danes ne le preživeta in zastarela, ampak je postala ena ključnih ovir za učinkovito okoljsko-podnebno in odgovorno energetsko politiko.

Mednarodna pogodba o energetski listini, ki je začela veljati leta 1998, je bila ustvarjena za zaščito naložb v plinske, naftne in premogovne projekte, okoljske organizacije pa so jo dolgo časa kritizirale. Vlagateljem na primer omogoča, da tožijo države pred arbitražnimi sodišči. Namen te določbe je zagotoviti podjetjem varnost pri investiranju.

V evropskem združenju nevladnih organizacij s področja boja proti podnebnim spremembam CAN Europe so pozdravili odstop unije od pogodbe. "V času svetovne podnebne katastrofe ne sme biti prostora za pogodbo, ki podjetjem s področja fosilnih goriv omogoča oviranje pravičnega energetskega prehoda in tožbe proti vladam zaradi njihovega podnebnega ukrepanja," so zapisali.