Evropski poslanci dokončno prikimali vključitvi RePowerEU v načrte za okrevanje

Evropski parlament je danes dokončno potrdil vključitev načrta za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv RePowerEU v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost po koronski krizi. Ukrepi iz RePowerEU so vredni 20 milijard evrov, na Slovenijo naj bi po izračunih iz oktobra lani odpadlo 117 milijonov evrov.

Politični dogovor o pravilih za vključitev RePowerEU v načrte za okrevanje in odpornost članic unije sta parlament in Svet EU, v katerem so zastopani predstavniki držav, dosegla sredi lanskega decembra.

Po objavi novih pravil v uradnem listu EU bodo lahko članice unije tako med projekte in naložbe na področju zelenega in digitalnega prehoda ter krepitve zdravstvenih in socialnih sistemov dodale še investicije za povečanje uporabe obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmogljivosti za shranjevanje energije. Med dodatnimi ukrepi bodo tudi naložbe za diverzifikacijo oskrbe in podporo gospodinjstvom.

Vse tiste članice, ki bodo zaprosile za spremembe nacionalnih načrtov za okrevanje in s tem za dodatna sredstva, bodo te dodatne energetske ukrepe morale vključiti.

Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, bodo članice vsaj 30 odstotkov sredstev namenile tudi čezmejnim in meddržavnim energetskim projektom, s čimer naj bi odpravili trenutne pomanjkljivosti pri prenosu, distribuciji in shranjevanju energije ter povečali čezmejne tokove.

Predvidena so med drugim še nova pravila o preglednosti za 100 končnih prejemnikov, ki v okviru načrtov za okrevanje prejemajo največ sredstev.

Načrt RePowerEU je Evropska komisija po lanskem ruskem napadu na Ukrajino in energetski krizi, ki mi je sledila, predlagala, da bi EU dosegla večjo neodvisnost od uvoza ruskih fosilnih goriv, pospešila zeleni prehod in se borila proti energetski draginji.

Glede na medinstitucionalni dogovor bo financiranje v 60 odstotkih zagotovljeno iz sklada za inovacije, v 40 odstotkih pa bodo vir vnaprejšnja plačila pravic v okviru sistema trgovanja z emisijami (ETS).

Od predvidenih dodatnih 20 milijard evrov nepovratnih sredstev, bo tako osem milijard evrov dodeljenih od predhodne prodaje nacionalnih pravic do izpustov na dražbi v okviru ETS, 12 milijard evrov pa bo prispeval sklad za inovacije. Prihodkov, zbranih prek sistema ETS, pri tem ne bo mogoče porabiti za naložbe v fosilna goriva.

Glede na predlog porazdelitve, o kateri so se oktobra uskladili finančni ministri članic EU, bi Sloveniji pripadlo nekaj manj kot 117 milijonov evrov oziroma 0,58 odstotka od 20 milijard evrov.

Finančni mehanizem za okrevanje in odpornost, dogovorjen v času koronske krize, je sicer izreden in enkraten ukrep, ki velja do konca avgusta 2026. Do takrat morajo države izvesti tudi projekte in naložbe, predvidene v nacionalnih načrtih za okrevanje. V zameno za sredstva, za katera se na finančnih trgih zadolžuje Evropska komisija, morajo države izvesti reforme in druge zakonodajne ukrepe.