#EUkonkretno: Evropska unija se bo v prihodnje lahko hitreje odzivala na zdravstvene krize
Pandemija covida-19 je ob kaosu, ki ga je povzročila, razkrila številne sistemske pomanjkljivosti, hkrati pa se je pokazala potreba po usklajenem in koordiniram odzivu. Evropska komisija se je na to med drugim odzvala s pobudo za oblikovanje zdravstvene unije in v tem okviru predlagala ustanovitev novega evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera.
Evropska unija se je z izbruhom covida-19 znašla pred neverjetnimi izzivi, države so znova zaprle meje, omejevale so izvoz nujne medicinske opreme in na prvem mestu skušale zavarovati sebe.
"Jaz česa takega v svoji karieri še nisem doživela, toliko strahu, toliko negotovosti, toliko neke nejasnosti," je v pogovoru za STA o začetkih pandemije dejala družinska zdravnica Vesna Pekarović Džakulin iz Diagnostičnega centra Šentjur.
Krize pa so lahko tudi priložnost za večje strukturne spremembe in v zdravstveni krizi je Evropska komisija predlagala oblikovanje evropske zdravstvene unije, v njenem središču pa bo okrepitev delovanja Evropske agencije za zdravila (Ema) in vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter ustanovitev organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera.
Hera naj bi delovala podobno kot ameriška agencija za biomedicinske raziskave in razvoj Barda, ki je ob izbruhu covida-19 lahko zelo hitro mobilizirala sredstva.
EU ob izbruhu pandemije okrepila vlaganja v znanost in raziskovanje
Evropska komisija je ob izbruhu pandemije covida-19 spomladi 2020 skušala organizirati čim bolj usklajen odziv EU na krizo. V prvih korakih je to med drugim pomenilo vlaganje sredstev v raziskave s področja covida-19, kasneje pa tudi skupinska naročanja cepiv.
V raziskave, povezane s covidom-19, je v okviru programa Obzorje 2020 namenila okoli milijardo evrov, zagnala je tudi več aktivnosti, ki naj bi olajšale izmenjavo informacij ali samo raziskovanje. Med drugim je v okviru akcijskega načrta ERAvsCorona vzpostavila platformo, ki na enem mestu združuje vse informacije o financiranju in raziskovalnih priložnostih s področja novega koronavirusa.
Številni znanstveniki in raziskovalci so ob izbruhu hitro preusmerili svoje preiskave na področje covida-19, med njimi slovenski raziskovalec Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je z ekipo začel razvijati cepivo proti covidu-19. Prepričan je bil, da je na začetku bolje, da na tisoče raziskovalcev poskusi svojo strategijo in se potem ugotovi, katera je uspešna. "Glede na to, da nismo vedeli, katera bo delovala, je bolje, da imamo več jajc v košari, če bomo ugotovili, da nekatere strategije ne bodo delovale," je pojasnil.
Pohvalil je množičen odziv znanstvenikov in raziskovalcev. Medtem ko bi bil lahko po njegovem odziv Evropske unije boljši, predvsem na področju financiranja, organizacije in koordinacije. "Mislim, da bi bilo koristno, če bi Evropska komisija investirala veliko več, ker kot vemo, se škoda zaradi koronavirusa meri v milijardah na dan in dejansko se sredstva, investirana v znanost, lahko izredno bogato poplačajo," je poudaril.
Tudi sicer se po oceni Jerale v znanost in raziskave vlaga premalo, zaradi česar Evropa na tem področju že zaostaja za ostalimi silami, je opozoril. "Države oz. družbe, ki bodo imele dovolj razvito znanost in tehnologijo, bodo dovolj konkurenčne in bodo zagotavljale svojim prebivalcem enak nivo življenja," je dodal.
Hitro razporejanje sredstev je omogočilo hitrejši razvoj cepiv
V nekaj več kot enem letu si je Evropska unija s sklepanjem dogovorov rezervirala do 4,6 milijarde odmerkov cepiv proti covidu-19 sedmih proizvajalcev, ki so razvijali potencialna cepiva. Prvo pogodbo v okviru skupnega naročanja so podpisali lani avgusta z družbo AstraZeneca. Doslej pa so si rezervirali največ odmerkov cepiva proti covidu-19 družb Pfizer in BioNTech (2,4 milijarde odmerkov).
Pfizerjevo cepivo je tudi med najbolj razširjenimi v Evropski uniji. Do 20. oktobra so v EU proizvajalci dobavili nekaj več kot 744 milijonov odmerkov cepiv, od tega so jih porabili nekaj več kot 571 milijonov, je razvidno iz podatkov ECDC. Na prvem mestu je ravno Pfizer, ki je dobavil nekaj več kot 512 milijonov odmerkov, razdelili pa so jih nekaj več kot 423 milijonov. Tudi v Sloveniji je po številu dobavljenih in razdeljenih cepiv v vrhu Pfizer. Medtem ko je v Slovenijo do 20. oktobra prispelo več kot dva milijona odmerkov tega cepiva, so jih razdelili 1,4 milijona. Na drugem mestu po številu razdeljenih in dobavljenih odmerkov je AstraZeneca.
Do 20. oktobra je bilo sicer v Evropski uniji po podatkih ECDC z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih 74,2 odstotka odraslih, v Sloveniji je ta delež znašal 59,6 odstotka.
V zadnjih tednih se je kampanja cepljenja upočasnila, čeprav smo še vedno sredi pandemije in grožnja covida-19 vztraja. Razlogov za to je več, med njimi je tudi odnos državljanov do cepiv.
"Z virusom ne moraš skleniti nekega diplomatskega premirja, nekega dogovora. On gre svojo pot," je dejala družinska zdravnica Vesna Pekarović Džakulin. Ocenjuje, da je pred nami še dolga pot in da so ljudje po prvem obdobju, ko so skušali pomagati, čeprav jih je bilo strah, sedaj postali jezni, saj se jim zdi, da so bili preslišani. Najbolj pa jo skrbi izguba zaupanja, ki se je zgodila. "Kar je velika škoda, ker si zaupanje gradiš zelo počasi, v dolgem obdobju, lahko pa ga izgubiš relativno hitro in ga potem težko dobiš nazaj," je dodala.
Po njenem bi morali do ljudi pristopiti bolj sočutno, takšno bi morali biti tudi vodilni na oblasti in v inštitucijah. Treba je namreč upoštevati zaskrbljenost in strahove ljudi, v razpravo pa vključiti ne samo zdravnike, ampak tudi druge strokovnjake, je prepričana Pekarović Džakulin, ki je tudi podpredsednica Evropskega združenja splošnih in družinskih zdravnikov.
Zdravstvena unija kot temelj za soočanje z zdravstvenimi izzivi
Ob vseh izkušnjah pandemije covida-19 je Evropska komisija začela korake v smeri oblikovanja zdravstvene unije. "Kar nujno potrebujemo sedaj, je korak naprej od takojšnjih rešitev k strukturnim. Pobuda za evropsko zdravstveno unijo je korak natančno v to smer," je pred časom za portal Politico dejala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides.
Evropska komisija tako želi z zdravstveno unijo združiti države EU, da se skupaj pripravljajo in odzivajo na zdravstvene krize. Zdravstvena unija bo omogočila boljše varovanje zdravja Evropejcev, zagotovila bo, da bodo EU in države članice bolje pripravljene na preprečevanje in obvladovanje morebitnih prihodnjih pandemij ter izboljšala odpornost evropskih zdravstvenih sistemov. Nastala je tudi na podlagi izkušenj pandemije covida-19.
Med ključnimi pobudami je razširitev pooblastil ECDC in Eme za zagotovitev strožjega nadzora, boljših znanstvenih analiz in smernic, tako pred krizo kot med njo. K boljšemu odzivanju naj bi pripomogel tudi nov organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera.
Hera bi pospešila odzivanje in razdeljevanje sredstev
Hera bi glede na načrte med drugim opravljala podobne naloge, kot jih je Evropska komisija med pandemijo covida-19, med njimi vlaganje sredstev v razvoj in skupno naročanje medicinske opreme in zdravil ter razdeljevanje. Ker pa bi bilo vse to združeno v en organ, bi postopki potekali hitreje in bolj organizirano.
Glede na načrte komisije naj bi Hera zaživela že v začetku prihodnjega leta. Aktivnosti Here bodo med drugim financirali s šestimi milijardami evrov iz večletnega finančnega načrta 2022-2027, sredstva pa bo črpala tudi iz drugih evropskih programov. Skupaj bo lahko vrednost projekta narasla na skoraj 30 milijard evrov v prihodnjem večletnem finančnem načrtu.
Evropski parlament za poglobitev sodelovanja članic na področju zdravja
Evropski parlament je sredi septembra izrazil pripravljenost na začetek pogajanj z državami članicami o krepitvi okvira EU za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter skupno spoprijemanje s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje. Tako so evropski poslanci med drugim podprli predlog za razširitev pristojnosti ECDC in izrazili prepričanje, da morajo države pripraviti nacionalne načrte za pripravljenost in odziv.
Kriza covida-19 je po njihovem pokazala, da si je treba na ravni EU še bolj prizadevati za spodbujanje sodelovanja med članicami.
Glede Here so evropski poslanci med drugim opozorili na majhno vlogo Evropskega parlamenta pri novem organu, nekateri pa so še mnenja, da ni dovolj ambiciozna, saj da ni prava agencija. Evropski parlament bo lahko namreč le imenoval opazovalca in glasoval o proračunu. Evropska komisija zagotavlja še redno poročanje parlamentu o delu Here.