Vodja predstavništva Evropske komisije: Nacionalni program za okrevanje naj bo usmerjen v prihodnost

pogovarjala se je Sergeja Kotnik Zavrl

Nacionalni program za okrevanje in odpornost je priložnost, da država naredi nekaj več. Evropska komisija se bo v imenu EU za ta sredstva zadolžila na račun prihodnjih generacij, zato mora biti program usmerjen v prihodnost, je v pogovoru za STA dejala nova vodja predstavništva Evropske komisije v Ljubljani Jerneja Jug Jerše.

Vodenje predstavništva je Jerneja Jug Jerše prevzela v petek. V Evropski komisiji je zaposlena od leta 2005, in sicer je delala v generalnih direktoratih za notranji trg in za gospodarske in finančne zadeve. Nazadnje je bila vodja enote na generalnem direktoratu za podporo strukturnim reformam, pristojna za davčne prihodke in upravljanje javnih financ.

Na vprašanje, kakšno bi bilo, tudi v luči njenega dosedanjega dela, sporočilo slovenski vladi v zvezi z oblikovanjem nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), je dejala, da so priporočila Evropske komisije Sloveniji glede strukturnih reform že dolgo znana in se tudi niso veliko spreminjala.

"A nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je edinstvena priložnost, da država naredi nekaj več. Glede na to, da se bo Evropska komisija zadolžila za NOO in da se bodo investicije in reforme izvajale na račun prihodnjih generacij, mislim, da mora biti program usmerjen v prihodnost. Vse investicije in reforme naj bodo takšne, da bodo zanamcem dale boljši svet, zato Evropska komisija vztraja pri zelenem in digitalnem," je pojasnila.

Opozorila je, da namen investicij ni, da se denar porabi zgolj za zagon gospodarstva, temveč je treba v nacionalnih načrtih upoštevati razvojni vidik strukturnih reform ter gledati v prihodnost.

Nova vodja predstavništva mandat začenja dva meseca in pol pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU. Prepričana je, da bo Slovenija nalogo odlično opravila, ne glede na to, ali bo predsedovanje potekalo v živo ali na daljavo. V predstavništvu komisije upajo, da bo čim več dogodkov potekalo v živo, a verjetno bo vse skupaj teklo po hibridnem modelu.

Slovenija bo kot predsedujoča nadaljevala program, ki je bil zastavljen v okviru tria z Nemčijo in Portugalsko. "Vidimo, kakšni izzivi so okrog nas, predsedstvo se bo še vedno moralo ukvarjati s pandemijo in spodbujanjem okrevanja po njej, potem so tu zeleni dogovor, digitalizacija, migracije," je naštela izzive, ki čakajo predsedujočo državo.

Morebitna politična kriza v Sloveniji tik pred predsedovanjem ali med njim je ne skrbi. Politična kriza predsedovanja po njeni oceni ne bi ogrozila, večja težava bi bila, če bi šlo kaj narobe glede pandemije ali če bi nastopila zunanja kriza, ko bi se morale država in institucije spet ujeti na noge, da bi nadaljevale z agendo. "V času romunskega predsedovanja je prišlo do hude politične krize, ampak predsedovanje je šlo naprej," je spomnila.

Vlade držav članic, tudi slovenska pri tem ni izjema, Evropsko komisijo pogosto krivijo za lastne napake. Nazadnje se je to pokazalo v primeru nabave cepiv.

"Spomnim se, da so nas, ko sem študirala evropske ekonomske študije, najprej naučili, da je Bruselj vselej grešni kozel, tako je bilo in tako bo," je dejala na vprašanje, kako odgovarja na to. Ob tem pa je spomnila na razmere ob začetku pandemije pred dobrim letom dni, ko so članice unije tekmovale med seboj, katera bo dobila zaščitne maske in drugo opremo.

"Evropska komisija je naredila zelo velik korak s tem, ko je uspela organizirati nabavo cepiva, ko je v pol leta zagotovila 2,6 milijarde odmerkov cepiva, tako za 450 milijonov Evropejcev kot za države po svetu in v soseščini," je poudarila.

Prepričana je, da je komisija naredila veliko dobrega oziroma najboljše, kar se je v danih razmerah dalo. "Seveda, kdor dela, greši, verjetno bi se dalo narediti še več. Sicer pa je v človeški naravi, da je, če se da, najlažje krivdo prevaliti na koga drugega."

Vodja predstavništva Evropske komisije v Ljubljani verjame, da bo EU kljub zapletom v zvezi s cepivi uspela uresničiti cilj in do konca poletja cepiti 70 odstotkov odraslega prebivalstva. "Pred nekaj dnevi smo dosegli pomemben mejnik, sto milijonov cepljenj. Glede na to, da se je pandemija začela šele pred enim letom, to vidim kot nekaj zelo dobrega," je poudarila.

Mnogi evropski državljani imajo občutek, da se unija v času pandemije ni najbolje odrezala, ne le zaradi težav pri dobavi cepiva, temveč tudi zaradi zapiranja meja in različnih ukrepov v članicah, ki se med seboj niso usklajevale. "Evropska komisija ima tu omejeno moč," je dejala Jerneja Jug Jerše in opozorila, da so na primer ukrepi na mejah v pristojnosti članic.

"A če pogledamo z druge strani, nam je ta situacija pokazala, kakšen bi bil svet brez EU. Ugotovili smo, kako dobro se imamo v vsakdanjem življenju, ker ni več meja, ni različnih valut, ni omejitev," je dejala. "Kriza nam je pokazala, da pravzaprav potrebujemo več Evrope," je dodala.

Na vprašanje, ali je Evropska komisija zaskrbljena zaradi dogajanja v Sloveniji na področju medijev, je odgovorila, da je "svoboda medijev ključen steber demokracije" in pri tem bo komisija vztrajala. "Evropska komisija je prepričana, da mediji morajo biti kritični, saj so oni tisti, ki preverjajo, na kakšen način delujejo politiki," je dejala.

Spomnila je, da komisija ta čas pripravlja poročilo o vladavini prava, ki naj bi bilo objavljeno julija. "Ta teden so bili - žal zaradi pandemije - le na virtualnem obisku v Sloveniji kolegi, ki so podrobno pogledali, kakšno je stanje," je povedala in dodala, da so pogovori potekali z zelo širokim spektrom deležnikov.

Pojasnila je, da vse članice pregledujejo na enak način in z enako metodologijo, ki so jo oblikovale komisija in članice, "tako da bomo dobili primerljivo sliko na področju medijev in na ostalih področjih".

Nova vodja predstavništva Evropske komisije v Ljubljani, ki se je v Slovenijo vrnila po dveh desetletjih delovanja zunaj države, Bruselj oziroma EU in Slovenijo vidi kot dve strani istega kovanca. "Če delaš v dobro EU, delaš tudi v dobro Slovenije," je še poudarila v pogovoru za STA.