Eurobarometer kaže, da državljani vse bolj podpirajo EU

Anketa Eurobarometra, ki so jo predstavili leto dni pred volitvami v Evropski parlament, kaže, da podpora državljanov EU narašča. Glede na anketo sta več kot dve tretjini vprašanih (67 odstotkov) prepričani, da ima njihova država koristi od članstva v EU, kar je najvišji odstotek od leta 1983. V Sloveniji je takega mnenja 73 odstotkov vprašanih.

Anketa, ki so jo izvedli aprila med 27.601 vprašanimi, na splošno kaže, da se državljani bolj zanimajo za in bolj cenijo EU. Narašča tudi prepričanje, da so lahko del sooblikovanja prihodnosti EU, če se udeležijo volitev v Evropski parlament naslednje leto. V povprečju 60 odstotkov državljanov verjame, da je članstvo v EU dobra stvar. V to verjame tudi skoraj enak delež (58 odstotkov) Slovencev, so danes sporočili iz Evropskega parlamenta.

V prepričanju o tem, da je članstvo v EU dobra stvar, so v vodstvu Luksemburžani (85 odstotkov), Irci (81 odstotkov) in Nemci (79 odstotkov). Na repu so Čehi (34 odstotkov), pred njimi pa Hrvati (36 odstotkov) in Italijani (39 odstotkov).

Ravni podpore EU so se sicer zvišale v 26 od 28 državah članicah, izjemi sta Nemčija in Velika Britanija, kjer so zabeležili dvoodstotni padec podpore. Kot še kaže raziskava, se 48 odstotkov vprašanih strinja, da njihov glas v EU šteje, nasprotnega mnenja jih je 46 odstotkov.

Dolgoročno pa so Evropejci v večji meri mnenja, da gre EU v napačno (42 odstotkov) kot pravo smer (32 odstotkov). V Sloveniji je sicer 36 odstotkov vprašanih mnenja, da gre EU v pravo, 29 odstotkov pa, da gre v napačno smer. Ko pa gre za Slovenijo, je 39 odstotkov vprašanih mnenja, da gre v napačno, 30 odstotkov pa, da gre v pravo smer.

Najbolj pozitivno naravnani so na Irskem, kjer sta več kot dve tretjini vprašanih odgovorili, da se tako njihova država (74 odstotkov) kot EU (62 odstotkov) premikata v pravo smer. Najbolj pesimistični pa so glede usmeritve svoje države in EU v Grčiji, kjer jih mnenje glede napačne smeri EU deli 68 odstotkov, glede lastne države pa 79 odstotkov vprašanih.

Večina vseh vprašanih v Evropi je še naprej zadovoljnih z delovanjem demokracije v njihovi državi (55 odstotkov) in v EU (46 odstotkov). V Sloveniji je z demokracijo v državi zadovoljnih 39 odstotkov anketiranih, z demokracijo v EU pa 43 odstotkov.

Polovica anketiranih ne vidi nastanka novih strank in gibanj kot neposredne grožnje demokraciji, v Sloveniji je tega mnenja 58 odstotkov ljudi. Večina Evropejcev in v enaki meri tudi Slovencev (56 odstotkov) verjame, da so takšne politične stranke gonilo sprememb - medtem ko 70 odstotkov državljanov EU in Slovenije svari nove stranke, da "samo biti proti nečemu, ne izboljša ničesar".

Skoraj tretjina anketiranih že pozna datum naslednjih evropskih volitev, 50 odstotkov pa se jih tudi zanima zanje. Vprašani izbor vodilnih kandidatov ("spitzenkandidaten") vidijo kot pozitiven doprinos evropski demokraciji in bi k udeležbi na volitvah spodbudil skoraj polovico vprašanih. Skoraj tri četrtine državljanov si želi, da izbor vodilnih kandidatov spremljajo resne razprave o izzivih v Evropi in prihodnosti EU.

Za najpomembnejšo temo, ki bi jo bilo treba nasloviti med volilno kampanjo, je skoraj polovica Evropejcev (49 odstotkov) izbrala boj proti terorizmu, sledijo pa brezposelnost mladih (48 odstotkov), migracije (45 odstotkov) ter gospodarstvo in gospodarska rast (42 odstotkov). Približno tretjino Evropejcev skrbijo podnebne spremembe in varovanje okolja (35 odstotkov), osveščanje o človekovih pravicah in demokraciji ter socialna zaščita državljanov EU (32 odstotkov).

Slovence najbolj zanima boj proti brezposelnosti mladih (55 odstotkov), sledijo pa gospodarstvo in gospodarska rast (54 odstotkov), socialna varnost (44 odstotkov) ter zaščita potrošnikov in kakovost hrane (34 odstotkov).