Bruselj predlaga davek za digitalne velikane
Evropska komisija je predlagala obdavčitev digitalnih velikanov z znatnimi prihodki v EU, kot sta Google in Facebook. Predlogi temeljijo na načelu, da je treba prihodek obdavčiti tam, kjer je ustvarjen. EU namreč digitalnim titanom očita, da se s prijavo dobička v članicah z nizkimi davki, kot sta Luksemburg in Irska, izogibajo pravični obdavčitvi.
"Trenutni pravni vakuum ustvarja resne primanjkljaje v javnih prihodkih naših članic," je ob predstavitvi predlogov opozoril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.
Za zapolnitev te vrzeli komisija kot začasno, kratkoročno rešitev predlaga triodstotni davek za podjetja z globalnim letnim prihodkom nad 750 milijoni evrov in z letnim prihodkom v EU nad 50 milijoni evrov.
S tem začasnim triodstotnim davkom na nekatere prihodke iz digitalne dejavnosti bi po Moscovicijevih besedah lahko zbrali najmanj pet milijard evrov na leto.
Predlagani davek bi veljal za prihodke iz dejavnosti, ki jih je najtežje zajeti z veljavnimi davčnimi pravili, kot so prihodki iz prodaje spletnega oglasnega prostora, digitalnega posredništva ali prodaje podatkov na podlagi informacij uporabnikov.
Ta davek naj bi veljal za podjetja, kot so Facebook, Google, Uber, Twitter in Airbnb. A komisar poudarja, da to ni davek proti štirim digitalnim titanom - Googlu, Amazonu, Facebooku in Applu, znanim pod okrajšavo Gafa, niti davek proti ZDA.
Pravična obdavčitev digitalnega gospodarstva je po navedbah Bruslja nujna, saj veljavna davčna pravila, ki so bila oblikovana za tradicionalno gospodarstvo s fizično prisotnostjo v neki državi, ne upoštevajo realnosti, ki vse bolj temelji na neoprijemljivem.
V komisiji ob tem izpostavljajo ocene, da povprečna efektivna davčna stopnja digitalnega gospodarstva v EU znaša le 9,5 odstotka, kar je precej manj od povprečne davčne stopnje tradicionalnih podjetij, ki znaša 23,3 odstotka.
Moscovici je danes prav tako poudaril, da predlagani digitalni davek nikakor ni povračilni ukrep za načrtovano zvišanje ameriških uvoznih carin za jeklo in aluminij.
Današnji predlogi so sicer dvodelni. Komisija predlaga dva zakonodajna predloga za pravično obdavčitev digitalnih dejavnosti v EU. Omenjena kratkoročna rešitev naj bi veljala do uveljavitve dolgoročne rešitve.
Kot dolgoročno rešitev komisija predlaga skupno reformo pravil EU o davku od dohodkov pravnih oseb za digitalne dejavnosti, ki bi članicam omogočila obdavčitev dobičkov podjetij, ki jih ustvarjajo na njihovih ozemljih, vendar tam niso fizično prisotna.
Ob tem opredeljuje "digitalno prisotnost" spletnih platform v posamezni državi EU, ki naj bi se ugotavljala na podlagi treh jasnih meril: letni prihodki nad sedem milijonov evrov, več kot 100.000 uporabnikov v davčnem letu ter več kot 3000 sklenjenih poslovnih pogodb za digitalne storitve v davčnem letu v zadevni državi.
V EU glede tega vprašanja ni soglasja, ki je nujno za odločanje o davkih. Nekatere članice vztrajajo, da je nujna globalna rešitev. Druge trdijo, da bi morala unija ukrepati samostojno, ker globalne rešitve ni na vidiku.
Zato se že omenja možnost okrepljenega sodelovanja - uvedbe davka v skupini voljnih držav, pri čemer je slišati svarila pred ponovitvijo zgodbe z davkom na finančne transakcije, ki se ga skupina voljnih že leta trudi uvesti, a nič ne kaže, da je dogovor blizu.
Obdavčevanje v digitalnem gospodarstvu bo tudi tema vrha unije ta konec tedna v Bruslju, a odločitve niso predvidene.