"Ne vidim razloga, da me ne bi bilo na paraolimpijskih igrah 2024"

Amir Alibabić je 22-letni študent politologije, ki svoj prosti čas izkoristi za treniranje plesa na vozičku oziroma para plesa. Kljub temu, da je s treningi začel šele pred letom dni, je pred kratkim že dosegel izjemen uspeh - postal je svetovni podprvak v prostem slogu svetovnem prvenstvu v para športnem plesu. Želi si, da bi lahko leta 2024 nastopil tudi na paraolimpijskih igrah.

Alibabić trenira dvakrat tedensko v prostorih plesnega kluba Zebra na Gerbičevi ulici pod budnim očesom trenerja Andreja Novotnyja. Štiri mesece pred tekmovanjem pa treningi potekajo vsak dan. Kot je pojasnil Alibabić, je pomembno, da v tem času pridobi tako dobro mentalno kot tudi fizično kondicijo ter se popolnoma osredotoči zgolj na ples.

Ples na vozičku se po besedah mladega plesalca pravzaprav ne razlikuje od plesa hodečih plesalcev, s katerimi pogosto tudi plešejo v paru. Razlika je zgolj v tem, da so koreografije nekoliko prilagojene vozičku.

Alibabić je najbolj ponosen na svoj zadnji uspeh v belgijskem mestu Malle, kjer je med 21. in 22. oktobrom 2017 potekalo svetovno prvenstvo v para športnem plesu. Na tekmovanju je v kategoriji Men's Single Freestyle Class 1, kjer plesalci plešejo sami brez partnerja, koreografija je prosta in narejena na lastno glasbo, zasedel drugo mesto. V kategoriji Men's Single Class 1 pa je priplesal 7. mesto.

Belgijsko tekmovanje je bilo prvo večje tekmovanje za slovenskega para plesalca. Pred tem se je udeležil še dveh tekmovanj, in sicer sicer aprila 2017 na Nizozemskem (Holland Danse Spektakel) ter junija 2017 v Nemčiji (Mainhatten Cup).

Alibabićev uspeh v Belgiji je nekaj posebnega tudi zato, ker je plesal z električnim vozičkom, medtem ko ostali tekmovalci uporabljajo športne vozičke, zaradi česar so po besedah Alibabića v prednosti.

Želi si nastopiti na Olimpijskih igrah 2024

Prizadevanja paraolipmijskega komiteja gredo v smer, da bi para športni ples leta 2024 prvič postal tudi paraolimpijska disciplina, česar se Alibabić zelo veseli. To bi po njegovi oceni prineslo velik razvoj paraplesa ne le v Sloveniji, temveč tudi na evropski ravni in širše.

Če bodo prizadevanja uresničena, je Alibabič odločen, da se bo paraolimpijskih iger 2024 udeležil. "Imam veliko časa za trening in ne vidim razloga, zakaj me ne bi bilo tam," je povedal.

Brez podpore EU študentska izmenjava ne bi bila mogoča

Trenutno je študent tretjega letnika politologije na fakulteti za družbene vede, poleg tega rad igra tudi šah, občasno igra boccio, aktiven pa je tudi v Društvu študentov invalidov Slovenije. Pri študiju Alibabić nima težav, fakulteta je arhitekturno prilagojena invalidom, profesorji so prilagodljivi, pridobil pa je tudi status študenta s posebnimi potrebami.

V januarju se je Alibabić odpravil tudi na študentsko izmenjavo na Severno Irsko, kjer bo preživel pet mesecev. Izpostavil je, da odhod na študentsko izmenjavo ne bi bil možen brez pomoči Evropske unije, ki mu je bistveno olajšala izmenjavo, predvsem s finančnega vidika.

Alibabić se je prijavil tudi na razpis nacionalne agencije Cmepius, kjer je pridobil nekaj manj kot 20.000 evrov dodatnih sredstev, kar mu bo med drugim omogočilo, da ga bo v tujino spremljal osebni asistent.

Ocenjuje, da je pomoč Evropske unije invalidom zelo konkretna, glavni problem pa vidi v informiranosti mladih invalidov. Po njegovih izkušnjah namreč premalo študentov ve, da tovrstni mehanizmi pomoči sploh obstajajo ter da sama Evropska unija izmenjave invalidov zelo spodbuja.

Kot je še dejal mladi študent, morajo za večjo vključenost poskrbeti tako invalidi sami kot tudi država. "Država omogoča mehanizme, ki nam lajšajo življenje, nam pomagajo, hkrati pa se moramo sami angažirati, da jih poiščemo in poskušamo izkoristiti."

V prihodnje bi Alibabić rad nadaljeval s študijem tudi na magistrski stopnji, iskal pa bo tudi kakšno prakso na kateri od političnih institucij. Poleg pa bo ohranjal svojo strast - ples.

EU za polno udejstvovanje invalidov v družbi

V EU živi okoli 80 milijonov invalidov, kar je šestina celotnega delovno sposobnega prebivalstva unije. Kot polnopravni državljani imajo enake pravice kot ostali ter so upravičeni do dostojanstva, enakega obravnavanja, samostojnega življenja in popolnega sodelovanja v družbi. Cilj ukrepov EU je invalidom omogočiti, da uživajo te pravice v skladu z vrednotami dostojanstva, enakosti in človekovih pravic.

Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so zavezani načelu, da imajo invalidi pravico do dohodkovne podpore, ki zagotavlja dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo sodelovanje na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam.

EU invalide obravnava v skladu s politiko o človekovih pravicah. Pri invalidnosti gre namreč za vprašanje pravic in tega države članice ne morejo urejati po svoje. To je tudi osrednji pristop Konvencije ZN o pravicah invalidov, katere podpisnica je Evropska unija. Na tej konvenciji temelji tudi evropska strategija za invalidnost 2010-2020, sprejeta leta 2010, ki določa cilje in ukrepe na osmih prednostnih področjih.

Življenje velikega števila ljudi v EU, tudi invalidov, bo občutno izboljšal evropski akt o dostopnosti, ki bo po načrtih dokončno oblikovan letos. Proizvajalcem in ponudnikom storitev bo olajšal izvoz proizvodov in storitev, ki izpolnjujejo zahteve EU, saj se jim ne bo več treba prilagajati različnim nacionalnim pravilom. Zlasti majhna podjetja bodo zato lahko lažje v celoti izkoristila prednosti trga EU. Posledično bo invalidom na voljo več dostopnih proizvodov in storitev po konkurenčnejših cenah.

V zadnjem času je življenje invalidov že nekoliko olajšala evropska kartica ugodnosti, ki jim omogoča lažje potovanje med državami EU ter enak dostop do nekaterih ugodnosti, predvsem kulturnih, prostočasnih in športnih dejavnosti ter prevoza. Kartico prostovoljno priznavajo vse države EU, vključene v sistem. Prvih osem članic unije, tudi Slovenija, je kartico uvedlo v okviru pilotnega projekta, ki se je začel februarja 2016, za uporabnike pa je na voljo od julija lani.

V Sloveniji po ocenah ministrstva za delo živi okoli 170.000 invalidov

Kot je za STA povedala generalna direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Dragica Bac, je v Sloveniji od otroštva naprej poskrbljeno tudi za mlade invalide. V zadnjih letih so si veliko prizadevali predvsem za njihovo zaposlovanje.

Letos se je tako začel projekt Prehod mladih na trg dela, ki bo trajal štiri leta. V okviru tega projekta naj bi se na trg dela vključilo 2000 mladih, ki se šolajo. V okviru projekta bodo delodajalci že v procesu šolanja pristopili do mladih, pokazali, kakšne so možnosti na trgu in kakšna znanja še potrebujejo, mladi bodo lahko opravljali prakso v času šolanja, preizkušali svoja znanja ter lažje našli zaposlitev, je pojasnila Baceva.

Slovenija je sicer lani za izenačevanje možnosti invalidov tudi uvedla sofinanciranje tehničnih pripomočkov za invalide s senzornimi okvarami in sofinanciranje prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom, letos pa bodo težko oziroma najtežje gibalno ovirani invalidi dobili možnost pridobiti psa pomočnika.

Državni zbor je lani tudi sprejel sistemski zakon o osebni asistenci, ki določa pravico invalidov do osebne asistence in način uveljavljanja pravice do osebne asistence, s čimer bi invalidom omogočili večjo osebno samostojnost in vključenost v družbo.