Na konferenci z mladimi o pomenu trajnostne mobilnosti in možnih rešitvah

V Evropskem tednu mobilnosti v Ljubljani poteka prva nacionalna konferenca o trajnostni mobilnosti za mlade z naslovom Ali lahko zgradimo boljšo, čistejšo in varnejšo prihodnost?. Pripravili so jo na pobudo mladih, povezala pa je akterje z različnih področij. Mladim so ob tej priložnosti namenili tudi priročnik o okolju, prometu in zdravju.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben je v uvodnem nagovoru pojasnil, da želijo organizatorji z današnjo konferenco prispevati k večji ozaveščenosti o pomenu trajnostne mobilnosti med mladimi. Konferenca pa mladim ponuja tudi možnost, da povedo svoje mnenje in da na delavnicah poiščejo rešitve in predloge za naprej.

Kajti brez mladih, je v video nagovoru izpostavil premier Miro Cerar, ni mogoča izgradnja boljše, čistejše in varnejše prihodnosti. Premier se je dotaknil tudi aktualnega vprašanja izgradnje drugega tira, ki bo po njegovih besedah težek promet s slovenskih cest preusmeril na železnice in tako bistveno razbremenil naše okolje in prispeval k varnosti na naših cestah.

Po Lebnovih besedah transport kljub zmanjšanju izpustov ostaja glavni vir onesnaževanja v evropskih mestih. Z deljenjem oz. souporabo prevoza hkrati zmanjšujemo ogljični odtis in lastne transportne stroške. Ob tem, je dodal, pa ne smemo pozabiti, da sta hoja in kolesarjenje okoljsko najbolj prijazni obliki mobilnosti. Najboljša možnost za hiter in učinkovit prevoz velikega števila ljudi pa je kakovosten javni prevoz.

Današnja konferenca poteka v soorganizaciji ministrstva za infrastrukturo, Agencije RS za okolje (Arso), mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ministrstva za zdravje in Agencije RS za varnost prometa (AVP). Kot je na novinarski konferenci pred uradnim začetkom pojasnila nacionalna koordinatorka Evropskega tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič, poteka na pobudo mladih.

Tomaž Gorenc iz Brez izgovora Slovenija je poudaril, da mora biti aktivna participacija mladih nekaj samoumevnega, še posebej ko gre za odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje. Sem po njegovih besedah zagotovo sodijo zdravje, mobilnost in okolje. Z namenom povečanja znanja in ozaveščenosti med mladimi o teh temah so zato skupaj Arsom, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Inštitutom za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj pripravili publikacijo Na pot v zeleni prestavi.

V njej so se oprli na kazalce okolja, ki, kot so zapisali v uvodu, pomagajo razumeti, kako zelo so vzroki in posledice prometa na okolje in zdravje prepleteni. Brošuro po besedah Nataše Kovač z Arsa predajajo mladim tudi z apelom, da bo v prihodnosti treba spreminjati naše navade, da bo okolje boljše in bomo bolj zdravi. Čeprav je v teoriji to zelo enostavno, v praksi ni tako, je dejala Marjeta Recek iz ministrstva za zdravje in dodala, da ravno pri tem stavijo na mlade.

Kot je povedala, ministrstvo danes sodeluje na delavnici o aktivni mobilnosti in zdravju, kjer bo eno od vprašanj, kako navdušiti Slovenijo za kolesarjenje, pešačenje, to vnesti v vsakdanje življenje ljudi in hkrati priti tudi do drugih rešitev. Potekala bo tudi delavnica bo govora o prometni varnosti in posledicah prometnih nesreč. Po besedah Igorja Velova iz AVP namreč mladi med 15. in 29. letom žal še vedno ostajajo najbolj tvegana skupina; kar 36 odstotkov vseh letošnjih smrtnih žrtev prometnih nesreč je namreč iz te starostne skupine.