Tomčeva vidi pozitivne rezultate Pobude za zaposlovanje mladih

Pobuda za zaposlovanje mladih, eden glavnih finančnih virov EU v podporo izvajanju Jamstva za mlade, prinaša številne pozitivne rezultate, zato jo je smiselno nadaljevati. Vendar pa so potrebni določeni popravki in izboljšave, da bo ves denar dejansko prišel do mladih, je poudarila evropska poslanka Romana Tomc.

Pod vodstvom Tomčeve (EPP/SDS) se te dni v Ljubljani mudi delegacija evropskih poslancev, članov odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Na dvodnevni misiji v Ljubljani in Zagrebu v pogovoru z različnimi deležniki ugotavljajo predvsem, kako uspešno je izvajanje evropske Pobude za zaposlovanje mladih.

Kot je poudarila Tomčeva, so v današnji uvodni razpravi z deležniki slišali veliko zanimivih stvari, nobena pa je ni presenetila. "Govorili smo o težavah in problemih, ki nas pestijo že dalj časa - kako je težko najti zaposlitev, o povezavi med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom, o ponudbi in povpraševanju na trgu dela. Skupaj smo ugotovili, da je eden od naših večjih problemov ravno nepovezanost izobraževalnega sistema z gospodarstvom oziroma trgom dela," je pojasnila v izjavi za STA.

Kot "žalostno in slabo" je izpostavila dejstvo, da se mladi izobražujejo, dokončajo študij, a še vedno ne najdejo službe. "Ker so izobraženi v smeri, ki je trg ne potrebuje. Tu imamo še veliko za narediti - ne le v Sloveniji, tudi v Evropi je to velik problem," je izpostavila evropska poslanka iz Slovenije.

Spomnila je tudi, da se pri nas številni mladi na fakultete vpisujejo zaradi statusa, ki jim zagotavlja določeno mero socialne varnosti. To izkrivlja statistiko. V velik problem pa se je skozi leta izrodilo tudi študentsko delo.

Vseeno pa je Tomčeva optimistična, tudi zaradi gospodarske rasti, ki spodbuja zaposlovanje. Kot je spomnila, je pobuda za zaposlovanje mladih zaživela v času, ko je bila kriza na trgu dela v EU največja, ter ima številne pozitivne rezultate.

"Sem ter tja se je seveda zgodilo, da denar ni bil najbolj učinkovito porabljen, a lahko zaključimo, da se je program izplačal ter koristil mnogim mladim ljudem, zato predlagamo njegovo nadaljevanje," je pojasnila. Bo pa treba spremeniti nekatera pravila tako, da bo denar resnično prišel do mladih, je opozorila.

Pobuda za zaposlovanje mladih je bila sicer zasnovana leta 2013 za zagotavljanje podpore mladim do 25 let na območjih, kjer je brezposelnost mladih večja od 25 odstotkov. V pobudo je bilo sprva usmerjenih 6,4 milijarde evrov, kasneje so jo okrepili še z dodatnima dvema milijardama evrov.

Tomčeva je spomnila, da si je Slovenija med vsemi državami priborila najmanjši delež tega kolača - dobrih devet milijonov evrov, s katerimi je zasnovala program Prvi izziv. "Iz te zgodbe se bomo morali kaj naučiti in biti v prihodnje bolj ambiciozni. Na voljo je veliko evropskih sredstev, Slovenija se niti ne zaveda, kako veliko priložnost ima v tem," je dodala.

Romunski evropski poslanec Emilian Pavel iz vrst S&D se je strinjal, da se evropske države soočajo s skupnimi izzivi, zato lahko najdejo tudi skupne rešitve. "Rešitve, ki delujejo v Sloveniji, lahko delujejo tudi v Romuniji in drugod po EU," je prepričan.

Izpostavil je razpravo, ki so jo imeli poslanci v Ljubljani z zelo raznoliko množico - predstavniki malih in srednjih podjetij, študenti, mladinskimi organizacijami, sindikati in drugimi. "Pomembno je, da so vsi deležniki vključeni v razpravo in da so na mizi vse karte. Tako smo politiki dobro informirani in lahko sprejemamo najboljše odločitve, da bo denar porabljen učinkovito," je dejal.

Kot je izpostavil, je v pobudi za zaposlovanje mladih lepa vsota denarja. Vendar pa morajo evropski denar dopolniti nacionalna sredstva.

V poslanski delegaciji sta še grška poslanka Kostadinka Kuneva (GUE/NGL) ter njena francoska kolegica Joelle Melin (ENF). Izkušnje iz terena in zaključki razprav delegacije bodo služili pri snovanju končnega poročila, za katerega je odgovorna Tomčeva.