Mariborski študenti s projektom za zaščito Črnega jezera

Ekipa študentov mariborske fakultete za gradbeništvo se je pod vodstvom Matjaža Nekrepa Perca skupaj s pedagoškimi in delovnimi mentorji že marca lotila evropsko podprtega nekajmesečnega projekta, v okviru katerega multidisciplinarno obravnava problem zaraščanja ter morebitnega postopnega izginotja Črnega jezera.

Finančna sredstva za omenjeni projekt sta prispevala Evropski socialni sklad, preko štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada ter ministrstvo za izobraževanje, pa tudi država. Izteče se konec julija, pri njem pa sodelujeta tudi Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in podjetje Ideal projekt.

Kot je povedal vodja projekta in pedagoški mentor Matjaž Nekrep Perc, so se dela lotili z zbiranjem podatkov iz literature, arhivov in pristojnih služb, analizo zgodovinskih zračnih posnetkov, nato pa ga nadaljevali z geodetskimi meritvami in analizami, fotogrametričnimi zračnimi meritvami z dronom, analizami kakovosti vode, hidrološkimi meritvami ter geotehničnimi analizami.

Junija so opravili tudi glavne hidrološke meritve z najsodobnejšo opremo, pri čemer so se morali prilagajati razmeram, ter med drugim uporabiti sup namesto motornega čolna, opremo pa na prizorišče zaradi nedostopnosti za vozila prinesti na ramah. Ta mesec so opravili še geotehnične analize ter analizirali zbrane podatke in iskali možne sonaravne rešitve.

"Opravili smo veliko terenskega dela, delovali kot homogena ekipa, vzljubili Črno jezero ter spoznali muhasto pohorsko vreme v treh letnih časih," je dodal vodja projekta.

Na bistriškem Zavodu za kulturo poudarjajo, da je projekt del prizadevanj, da postane v prihodnje skrb za Črno jezero kot enega pomembnejših in vidnejših spomenikov tehniške in naravne dediščine na bistriškem Pohorju ena izmed prioritet občine, ki se mora zavedati njegovega pomena in zagotoviti denar za tekoče vzdrževanje.

Črno jezero leži na gozdnatem slemenu med Tremi Kralji in Osankarico na nadmorski višini 1197 metrov. Gre za umetno akumulacijsko jezero, ki je nekoč služilo splavitvi hlodovine v dolino po drčah. Na dnu jezera so se dolgo nabirali organski odpadki odmrlih rastlin in živali ter sčasoma ustvarili debelo plast mulja, ki mu daje črno barvo. V jezeru je precej rib, razen z ene strani pa ga vztrajno zaraščajo alge in močvirsko rastlinje, zato ga občasno izpraznijo in očistijo.