"Kot glasbenica najbolj zaživim v stiku z drugimi"

Petra Grassi je mlada Slovenka iz Italije, doma iz majhne vasice Slivno pri Trstu, ki je, kot pravi, živela in dihala slovensko glasbo. Temperamentna diplomirana dirigentka se že nekaj let ukvarja s petjem, skladateljevanjem ter z dirigiranjem zborov. Svojo kariero je sprva zgradila v Italiji, po letošnji zmagi na državnem tekmovanju za slovenske zborovodje pa se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji.

Diplomirana glasbenica je z odliko in pohvalo magistrirala iz koncertnega klavirja in glasbene pedagogike na konservatoriju v Trstu. Pred letom dni je magistrirala tudi iz zborovskega dirigiranja na konservatoriju v Trentu. Trenutno poučuje klavir in teoretične predmete na Glasbeni matici v Trstu.

Doma so peli od nekdaj. "Živela in dihala sem slovensko glasbo, tako zborovsko kot zabavno," je povedala. "Bilo je zelo naravno, da vsi otroci študirajo glasbo, saj starši verjamejo, da je glasbeni pouk holističen, celosten pristop k dozorevanju človeka. Pomembno je, da se ukvarjaš z umetnostjo, da hraniš svojo dušo ter svoje telo, disciplino in tudi da si skupaj z drugimi, saj glasba združuje."

Zase pravi, da kot glasbenica najbolj zaživi v stiku z ljudmi. Raje kot solistka, zato glasbo ustvarja skupaj z drugimi, bodisi kot pevka ali pianistka v komorni skupini ali pa kot dirigentka. "Ne morem ven iz svojega temperamenta, ki je zelo odprt do ljudi, rada se soočam s srčnostjo in energijo drugih. Menim, da s svojim temperamentom znam povezati druge v dobro energijo."

"S telesom in rokami poskušam povedati vse"

Zbori, ki jih vodi mlada glasbenica, so dosegli že številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Pravi, da noben zbor ni enak, vsak predstavlja velik izziv. "Ampak z vsemi delam na isti način, stoodstotno pripravljeno, s stoodstotno energijo."

Pred leti je ustanovila manjšo žensko komorno zasedbo Vikra, ki danes deluje v Trstu v okviru Glasbene matice. Poleg tega Grassijeva sodeluje tudi s projektnim zborom Dekor, ki deluje na zaokroženih projektih. Dirigira otroški zbor Krasje v Trebčah pri Trstu, septembra pa je prevzela tudi vodenje mladinskega deželnega zbora Furlanije Julijske krajine, v katerem skupaj pojejo Slovenci, Italijani in Furlani, stari od 18 do 30 let.

Pedagoško delo z mladimi ji je všeč, saj iz vaje v vajo vidiš zelo velik napredek, je pojasnila zborovodkinja. "So kot spužve, srkajoči um, srkajoče glasbeno srce in vse, kar jim ponudim, slabo ali dobro, so moje zrcalo. To je velik pedagoški trenutek."

Glasbenica meni, da je ena od lastnosti dobrega dirigenta in glasbenika v splošnem to, da ima občutek za ljudi, da ima pedagoški in psihološki faktor, da nikoli ni sit študija ter da zna čutiti svoje telo. Verjame, da mora dirigent obvladati svoje telo, ker s telesom proizvaja zvok ter pevce na koncertu privabi, da mu sledijo. "Čeprav sem pianistka, poskušam s telesom in rokami povedati vse."

"Vsaka nagrada, ne glede na prestiž, pomeni veliko preobrazbo v človeku"

Velik uspeh je dosegla februarja 2015 na državnem tekmovanju za zborovske dirigente v Arezzu, kjer je prejela absolutno prvo nagrado in nagrado za najmlajšo zborovodkinjo. Izjemen dosežek pa je bilo tudi tretje mesto ter posebna nagrada občinstva na mednarodnem tekmovanju za mlade zborovske dirigente Europa cantat v Torinu.

Italijani so jo, kot pravi, takoj sprejeli za svojo, tam se je razcvetela, tudi prve resne ponudbe so prišle iz Italije, a ne, ker je v Sloveniji ne bi želeli, temveč ker je niso poznali, je menila Grassijeva. Šele na državnem tekmovanju Mateja Hubada za slovenske zborovodje Zvok mojih rok, na katerem je Grassijeva osvojila prvo mesto, ji je odprlo vrata tudi v Slovenijo. "Videli so, kakšna sem, in vidijo, da bi lahko nekaj drugačnega, novega, novo energijo prinesla na slovenska tla."

Pomemben del kulturnega ustvarjanja Slovencev v zamejstvu tudi Glasbena matica v Trstu

Slovenci v zamejstvu so po mnenju Grassijeve na glasbenem področju zelo močni. "Čeprav nas je tako malo, imamo odlične, zelo izobražene dirigente, ki dosegajo izjemne rezultate, odlične zbore, ki tekmujejo na mednarodnih tekmovanjih, in odlične glasbene institucije, kot je Glasbena matica v Trstu, ki dovoljuje, da se mladi povzdignejo do akademske ravni, kar ni tako samoumevno."

Glasbena matica v Trstu, na kateri Grassijeva poučuje, deluje kot deželna profesionalna izobraževalna ustanova s šolami v Trstu, Gorici, Špetru in Ukvah ter izobražuje učence od najnižjih stopenj do akademske ravni. Težava pa je, je pojasnila Grassijeva, da italijanska vlada glasbene matice ne priznava za državno šolo, temveč deluje kot privatna institucija. A Grassijeva upa, da se bo to kmalu spremenilo.

"Moj dom je v Evropi"

Grassijeva je na svojo domovino, Slovenijo, zelo navezana. "Starši so bili vedno za to, da se gre na izlete, spoznavati različne kraje Slovenije in da se počutiš doma. Ker ni važno, kje živiš, temveč, kaj čutiš, da je tvoj dom. Moj dom je v Evropi," je dejala Grassijeva.

Vloga Slovencev v Italiji je po njenem mnenju ta, da dokažejo, da so Evropejci. "Na več intervjujih sem vedno rekla, da sem Evropejka, saj ne morem reči, da sem Slovenka iz Slovenije, ker nisem. Če me preseliš v Ljubljano, ni moj dom, prav tako ni moj dom Rim. Jaz sem doma v Trstu, ki je širok, evropski prostor. Šele ko živiš ob meji, začutiš širino, odprtino na Evropo."

Predmet, ki me predstavlja

Grassijeva si je izbrala vilice oziroma diapazon. "Če ga streseš, zazveni nota A, ki te reši oz. ti daje pravo smer. Je kot svetilnik, ki te privede varno domov."

Evropska unija temelji na jezikovni raznolikosti, različnosti kultur, običajev in prepričanj. Zavezana je evropskemu povezovanju, vendar ob tem spodbuja jezikovno in kulturno različnost ter poučevanje in učenje jezikov. Izrecne določbe o zaščiti manjšin na splošno, kakor tudi konkretno jezikovnih manjšin, pravo EU sicer ne pozna. Posredno bi jo mogoče lahko razbrali iz načela spoštovanja kulturne, verske in jezikovne raznolikosti v 22. členu listine temeljnih pravic v EU.

Trenutno pa je v teku tudi evropska državljanska pobuda z naslovom Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi . Pobudniki pozivajo EU, naj sprejme niz pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam, in okrepitev kulturne in jezikovne raznolikosti v EU. To naj vključuje politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih ter drugih medijskih vsebin, pa tudi regionalne (državne) pomoči.