#EUface

EU konkretno 30.8.2021 10:46

#EUkonkretno: Pred EU še težka pot, da bo pripravljena na sveženj 55

Evropska komisija je poleti predstavila obsežen sveženj Pripravljeni na 55, ki bo povezavo pripravil na pot v podnebno nevtralno družbo. Pred evropskimi podjetji in državljani so korenite spremembe, ki bodo temeljito spremenile načine, kako ljudje vozijo, se grejejo, proizvajajo ter upravljajo z gozdovi in zemljišči.

Glede na raziskavo Eurobarometra, objavljeno julija, Evropejci menijo, da so podnebne spremembe najresnejši problem, s katerim se sooča svet. Več kot devet od desetih vprašanih namreč meni, da so podnebne spremembe resen problem, skoraj osem od desetih pa podnebne spremembe vidi kot zelo resen problem.

Več kot 60 odstotkov evropskih državljanov že ravna okolju prijazno na individualni ravni in zavestno sprejema trajnostne odločitve v vsakdanjem življenju. Prepričani so, da so za strukturne reforme odgovorne vlade, podjetja in industrija ter Evropska unija.

EU v zadnjih 30 letih že zmanjšala količino izpustov

Evropska unija je s svojimi 27 članicami na četrtem mestu med svetovnimi gospodarstvi po količini izpustov toplogrednih plinov. Na prvem mestu je Kitajska, ki je leta 2019 predstavljala 27 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Sledita ji ZDA z 11 odstotki in Indija s 6,6 odstotka. Izpusti EU so v letu 2019 predstavljali 6,4 odstotka globalnih izpustov, je spomladi objavilo podatke raziskovalno podjetje Rhodium Group.

Medtem ko se je količina izpustov Kitajske v zadnjih 30 letih potrojila, je EU uspelo v tem času že zmanjšati delež izpustov. Kljub temu je glede na trenutne trende še daleč od zastavljenega cilja 55 odstotkov manj do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Od leta 1990 do 2019 se je količina izpustov v EU zmanjšala za 24 odstotkov, s čimer je povezava presegla svoj cilj 20 odstotkov zmanjšanja izpustov do leta 2020. Glede na trende pa bi do leta 2030 zmanjšala količino izpustov za 36 odstotkov, napoveduje Evropska agencija za okolje.

S svežnjem Pripravljeni na 55 pa želijo zmanjšati izpuste za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990. Med ključnimi predlogi so socialni podnebni sklad, reforma sistema trgovanja z izpusti in davek na ogljično intenziven uvoz. Večina od okoli ducat predlogov se sicer nanaša na nadgradnjo že veljavne zakonodaje, le nekaj je novih.

Opira se na štiri vodilna načela: k zelenemu prehodu morajo prispevati vsi sektorji in vse članice, spodbujati mora rast, biti mora pravičen in spodbujati mednarodno sodelovanje.

Eden največjih izzivov prihodnjih let bo zmanjšanje količine izpustov iz naslova prometa, saj ta predstavlja okoli četrtino vseh izpustov v povezavi. Podobno je v Sloveniji, kjer so izpusti na račun domačega transporta celo presegli raven iz leta 1990.

Ker se Evropska komisija zaveda tega problema, kot eno od rešitev predlaga, da bi po letu 2035 omejili prodajo novih avtomobilov z bencinskimi ali dizelskimi motorji. V ospredje tako prihajajo električni avtomobili.

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je prepričana, da bodo tu pomembno vlogo igrale spodbude tudi na manjših trgih. Ker avtomobil v približno 16-letni življenjski dobi zamenja dva ali tri lastnike, se mora najprej ustvariti trg za ugoden nakup novega električnega vozila, da se bo nato vzpostavil tudi trg za nakup rabljenega električnega vozila.

"Če pogledamo situacijo v Sloveniji, imamo na žalost izredno slabo razvit javni promet in državljani preprosto nimajo izbire, kako drugače peljati otroke v šolo, iti v službo kot z osebnim avtomobilom. In tudi zato je zelo pomembno, kakšne bodo spodbude," je še ocenila.

Države članice se med seboj precej razlikujejo po količini izpustov. V vrhu so večja gospodarstva in države, kot so Nemčija, Italija, Francija in Poljska. Slovenija je skupaj z drugimi manjšimi članicami na koncu lestvice.

Da bo breme zmanjšanja izpustov bolj pravično, je Evropska komisija oblikovala predlog za cilje za zmanjšanje izpustov v sektorjih, ki niso del evropskega sistema trgovanja z izpusti (ETS) glede na bruto domači proizvod države.

Medtem ko bi Nemčija, ki trenutno proizvede največ izpustov, morala do leta 2030 zmanjšati njihovo količino v primerjavi z letom 2005 za 50 odstotkov, so za Slovenijo postavili cilj 27 odstotkov.

Socialni sklad naj bi ublažil finančno breme državljanov

Evropska komisija je šla v projekt z idejo, da ne bodo nikogar pustili za seboj, in v ta namen bo v okviru svežnja Pripravljeni na 55 vzpostavljen tudi socialni podnebni sklad. Z njim želijo narediti prehod bolj pravičen in pošten. V njem bo za prihodnjih sedem let na voljo 72,2 milijarde evrov.

V praksi bodo namreč velik del bremena nosili državljani. Da bi zmanjšali finančni pritisk nanje, bodo v okviru sklada omogočili različne subvencije in pomoč. S skladom se želijo v Bruslju izogniti tudi morebitnim uporom in protestom.

"Sklad je primerna rešitev, vendar je zopet pomembno, kako bomo to implementirali," je poudaril Andrej Gnezda iz Umanotere. Kot je pojasnil, so v Sloveniji že leta na voljo sredstva za najbolj ranljiva gospodinjstva, ki so v energetski revščini, a v zadnjih petih letih niso bila razdeljena.

Kutinova pa pri tem poudarja, da bo treba biti previden pri oblikovanju sklada, saj ga je treba prilagoditi razmeram v posameznih državah, da bodo ta sredstva res pomagala najranljivejšim skupinam.

Ali bo sveženj uspešen, je v veliki meri odvisno tudi od samih državljanov in družbe ter od tega, kako bodo ukrepi sprejeti. "Izjemno pomembno je, kako bo celoten program potekal, ker če celotnih aktivnosti potrošniki ne bodo vzeli za svoje, potem ni pričakovati, da bo prišlo do sprememb," je opozorila Kutinova.

Tako Kutinova kot Gnezda se strinjata, da trenutno manjka neke vrste kampanja osveščanja o tem, kako lahko vsakodnevno manjšamo svoj vpliv na okolje.

Evropski parlament o svežnju Pripravljeni na 55

Pripravljeni na 55 je del evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je, da postane EU podnebno nevtralna do leta 2050.

Evropski parlament je bil v preteklosti bolj ambiciozen kot komisija in članice glede podnebnih ciljev. Nenazadnje je bilo tako pri podnebnem zakonu, ki so ga potrdili junija. Na pogajanjih s predstavniki držav članic je namreč Evropski parlament spomladi zahteval, da bi bil cilj zmanjšanje izpustov za 60 odstotkov.

Kljub kompromisu so nato evropski poslanci večinsko podprli podnebni zakon s ciljem zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov, čeprav so se vrstila opozorila, da s tem ne bodo uspeli obdržati globalnega segrevanja pod mejo 1,5 stopinje Celzija.

Tudi pred tokratnim svežnjem Pripravljeni na 55 je še preizkus v Evropskem parlamentu in pred državami članicami, ki bodo verjetno skušali doseči nekatere kompromise.

Nekaj podatkov o količini in trendu izpustov v Sloveniji in EU