Bruselj z novo farmacevtsko strategijo za strateško avtonomijo

Evropska komisija je danes predstavila novo farmacevtsko strategijo, ki naj bi vsem Evropejcem zagotovila cenovno sprejemljiva, varna in kakovostna zdravila, Evropi pa strateško avtonomijo na tem ključnem področju. Problemi ob izbruhu pandemije novega koronavirusa se ne smejo ponoviti nikoli, poudarjajo v Bruslju.

Pandemija novega koronavirusa je pokazala, kako ranljiva in odvisna je Evropa na področju zdravil, še zlasti od Kitajske in Indije. Osvetlila je pomanjkljivosti pri oskrbi z zdravili in proizvodnih zmogljivostih. Nekatere države, na primer Italija, so se soočile s pomanjkanjem bistvenih zdravil.

"Nikdar več nočemo videti problemov, s katerimi smo se soočili na začetku pandemije. Ta strategija je prvi bistven korak za to, da se prepreči, kar se je zgodilo takrat," je ob predstavitvi strategije poudaril podpredsednik komisije Margaritis Schinas, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja.

Temeljni namen strategije je zagotoviti cenovno sprejemljiva, varna in kakovostna zdravila za vse Evropejce ter poskrbeti za to, da se bo zdravila razvijalo in proizvajalo v Evropi.

Strategija je močno osredotočena na potrebe bolnika, na podporo evropski farmacevtski industriji pri zagotavljanju njene konkurenčnosti v svetu ter na naslavljanje ključnega nauka pandemije - potrebe po zagotovitvi strateške avtonomije Evrope na tem ključnem področju, je poudaril Schinas.

Farmacevtska strategija je po navedbah komisije drugi steber evropske zdravstvene unije. Prvi steber je načrtovana krepitev Evropske agencije za zdravila in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter vzpostavitev nove posebne agencije za soočanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami.

Schinas te prve gradnike evropske zdravstvene unije imenuje "majhen čudež", saj da gre za stvari, ki so bile pred petimi ali desetimi leti nepredstavljive. Kdo bi si takrat mislil, da bo komisija kdaj v imenu članic sklepala pogodbe o prednakupu cepiv, je ponazoril.

A nova farmacevtska strategija ni le odziv na pandemijo, temveč poskuša rešiti sistemske težave, ki so se jih članice unije zavedale že pred izbruhom trenutne epidemiološke krize.

Strategija predvideva revizijo osnovne zakonodaje o zdravilih, ki naj bi jo komisija predlagala leta 2022, ustanovitev organa EU za odzivanje na izredne zdravstvene razmere, kar naj bi predlagala v drugi polovici leta 2021, ter revizijo uredb o zdravilih za otroke in redke bolezni.

Predvideva tudi začetek strukturiranega dialoga vseh akterjev v farmacevtski proizvodnji in javnih organov s ciljem opredelitve šibkih točk v svetovni dobavni verigi kritičnih zdravil ter oblikovanja politik za okrepitev kontinuitete in zanesljivosti oskrbe v EU.

Prav tako je predvidena krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi na področju politik določanja cen, plačil in javnega naročanja, da bi izboljšali cenovno dostopnost in stroškovno učinkovitost zdravil ter vzdržnost zdravstvenih sistemov.

Komisija poziva tudi k vzpostavitvi trdne digitalne infrastrukture, vključno s predlogom za evropski zdravstveni podatkovni prostor. Konkretni predlogi glede vzpostavitve evropskih podatkovnih prostorov se pričakujejo prihodnje leto.

Poleg tega nova strategija predvideva ukrepe za spodbujanje inovativnih pristopov k raziskavam in razvoju ter javnemu naročanju na področju antimikrobikov in njihovih alternativ ter ukrepe za omejitev in optimizacijo njihove uporabe.

V Bruslju izpostavljajo, da današnja predstavitev evropske strategije za zdravila zaznamuje začetek procesa. Njeno uresničevanje vključuje ambiciozen program zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati v prihodnjih letih.