V evropskem tednu gozdov v ospredju krožno gospodarstvo

Ta teden obeležujemo evropski teden gozdov, ki je letos namenjen krožnemu gospodarstvu. Z vidika krožnega gospodarstva namreč vsako posekano drevo ponuja vir za široko paleto izdelkov in materialov, ki temeljijo na obnovljivih virih in jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati.

"Ob tem moramo upoštevati, da je proizvodnja lesa oz. lesne biomase le ena izmed številnih funkcij, ki jih zagotavljajo gozdni ekosistemi. Gozdovi nam zagotavljajo vse svoje funkcije oz. storitve le, če z njimi gospodarimo na trajnostni način," so poudarili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gozdovi so po njihovih pojasnilih ključnega pomena za regulacijo podnebja, upravljanje z vodnimi viri, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturnih vrednot ter za lokalni razvoj.

"Gozdni ekosistemi so vir izdelkov, ki temeljijo na naravnih in obnovljivih materialih, ki lahko nadomestijo fosilna goriva in druge neobnovljive vire. Zato so gozdarstvo in z gozdovi povezane gospodarske panoge strateškega pomena za razvoj krožnega gospodarstva," so navedli.

Nove tehnologije, poslovni modeli in vzorci porabe tako ustvarjajo priložnosti, ki gozdnim proizvodom omogočajo veliko večji prispevek k gospodarstvu v primerjavi s tradicionalno vlogo gozdnega sektorja kot ponudnika lesa, papirja, celuloze in energije.

"Pri krožnem gospodarstvu ne gre za sektorje, temveč za vrednostne verige. Ključna vloga gozdarskega sektorja v krožnem gospodarstvu je v tem, da zagotavlja les, naravno surovino in strateški vir, ki ga je mogoče uporabiti za ustvarjanje več naprednih, ponovno uporabnih in recikliranih materialov," so izpostavili.

Ti materiali so lahko po njihovem uporabljeni v različnih vrednostnih verigah in preoblikujejo številne strateške sektorje gospodarstva, kot sta gradbeništvo in proizvodnja (npr. avtomobilska industrija, industrija gospodinjskih aparatov in informacijske tehnologije, tekstilna in embalažna industrija ...).

Ministrstvo med primeri nastajajočih gozdno-lesnih vrednostnih verig navaja leseno gradnjo, proizvodnjo tekstila in bioplastike.

V Sloveniji sicer poteka več projektov na temo gozdov in krožnega gospodarstva. Ministrstvo sodeluje v triletnem projektu Bioeastsup, ki se je začel izvajati 1. oktobra in ga v celoti financira Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020, ukvarja pa se s prehodom v trajnostno krožno biogospodarstvo, kar je ena od prednostnih nalog EU.

Na Zavodu za gozdove Slovenije tečeta projekta Bio4eco in Vet4bioeconomy. V okviru prvega bodo pripravili akcijski načrt o trenutnih in pričakovanih izzivih s področja politik rabe bio-energije, v okviru drugega projekta pa v sodelovanju z gozdarskim inštitutom razvijajo izobraževalni modul za gozdarske strokovnjake in širšo javnost s področja krožnega gospodarstva in bioekonomije.

Gozdarski inštitut Slovenije medtem skupaj z ljubljansko biotehniško fakulteto sodeluje v ciljnem raziskovalnem projektu Bridge2bio, v okviru katerega se med drugim analizira razpoložljivost in izkoriščenost virov kmetijske in gozdne biomase v Sloveniji.

Gozdovi so sicer najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida, 400 milijard dreves v Evropi absorbira skoraj devet odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov, medtem ko leseni izdelki skladiščijo vezani ogljik do konca svoje življenjske dobe.

Gozdarstvo in z gozdom povezano gospodarstvo v Evropi zaposluje približno 3,5 milijona ljudi in ima preko 500 milijard evrov letnega prometa.

Evropski teden gozdov je bil na pobudo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Ekonomske komisije ZN za Evropo prvič organiziran leta 2008.