Države EU v boj proti trgovini z ljudmi s skupno preventivno kampanjo

Evropska mreža za preprečevanje kriminala (EUCPN) danes skupaj s 24 evropskimi državami začenja preventivno kampanjo na področju boja proti trgovini z ljudmi. Sodeluje tudi Slovenija. Medtem je slovenska vlada na današnji seji določila novo sestavo medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi.

Trgovina z ljudmi je hudo kaznivo dejanje, ki ima pogosto čezmejno razsežnost. Zato je na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej poleg sodelovanja pristojnih organov na nacionalni ravni zelo pomembno tudi sodelovanje z državami v bližnjih regijah in v širšem mednarodnem okolju, so ob začetku vseevropske preventivne kampanje zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.

Cilj kampanje, ki jo financira Sklad Evropske unije za notranjo varnost, je opozoriti potencialne žrtve trgovanja, da so ali lahko postanejo žrtve, in jih seznaniti z informacijami o tem, kje poiskati pomoč in zaščito. Hkrati kampanja sporoča žrtvam trgovine z ljudmi, da imajo vseevropske pravice, ki jih lahko uveljavljajo v vseh državah članicah EU. "Te pravice obsegajo pomoč in podporo, zaščito, odškodnino, človekove pravice in pravice delavcev, pravico do obdobja razmisleka in prebivanja ter pravico do reintegracije," so zapisali na ministrstvu.

Sodelujoče države bodo med kampanjo na različnih lokacijah, kjer bi se lahko nahajale žrtve trgovanja (letališča, mejni prehodi, javni prevoz, veleposlaništva itd.), izobesile plakate s kontakti in osnovnimi informacijami o pravicah žrtev. Vsaka država bo uporabljala gradivo v treh različnih tujih jezikih, odvisno od tega, iz katerih držav prihaja največje število žrtev trgovanja. Slovenija bo tako v okviru kampanje poleg slovenskega in angleškega distribuirala tudi gradivo v ruskem, ukrajinskem in srbskem jeziku.

Vlada pa je danes določila novo sestavo medresorske skupine za boj proti trgovini z ljudmi. Vodil jo bo državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin, ki je tudi nacionalni koordinator, sestavljajo pa jo še predstavniki različnih ministrstev, vladnih služb, policije, tožilstva in nevladnih organizacij.

Naloge delovne skupine so priprava periodičnih akcijskih načrtov in nadzor nad njihovim izvajanjem akcijskih načrtov ter priprava periodičnih poročil vladi.

Skupina pomaga nacionalnemu koordinatorju pri pripravi predlogov za krepitev učinkovitosti politike in ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti na področju preventive ali pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, ter zagotavlja uresničevanje zahtev s področja boja proti trgovini z ljudmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava in pravnega reda Evropske unije, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Vlada je danes sprejela tudi prvo poročilo o uresničevanju Istanbulske konvencije. Gre za konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Ukrepe na tem področju sicer spremlja medresorska delovna skupina.

Istanbulska konvencija opredeljuje nasilje nad ženskami kot vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji.

Iz poročila pa med drugim izhaja, da je Slovenija "v zadnjem desetletju na tem področju naredila velik napredek". Med pomembnejšimi zakonskimi ukrepi navajajo že zakon o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je bil osem let pozneje spremenjen in dopolnjen s podrobnejšo opredelitvijo nasilja v družini, izboljšal pa je tudi postopke usklajevanja in sporazumevanja med vsemi pristojnimi institucijami in organi ter določil postopke za obravnavo nasilja v družini, izhaja iz poročila.

Poročilo kot pomembno navaja tudi resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini. Prva je bila sprejeta za obdobje 2009-2014, v pripravi pa je druga za obdobje 2020-2025, katere namen bo opredelitev ukrepov za odpravo pomanjkljivosti na tem področju. Vključeni bodo tudi ukrepi za izvajanje določb Istanbulske konvencije.

"Menimo, da vse pozitivne zakonodajne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih na tem področju, že prispevajo k večji zaščiti žrtev (nasilja v družini ter otrok in žensk, žrtev nasilja) ter izboljšani obravnavi in njenem položaju. Kljub temu pa ostaja še veliko prostora za izboljšave," ob tem navajajo avtorji poročila.