#EUface

Novica 19.6.2019 19:48

Dijaki na simulaciji seje vlade o prednostnih nalogah predsedovanja EU

Dijaki tretjega letnika Škofijske klasične gimnazije Ljubljana so danes v okviru programa državljanska kultura obiskali vlado in na simulaciji vladne seje razpravljali o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Dijaki so se v vlogi ministrov zavzeli, da bo osrednja prednostna naloga zeleno gospodarstvo.

Premier Marjan Šarec se je mladim pred začetkom simulacije zahvalil za njihovo zanimanje in poudaril, da tudi mladi sooblikujejo našo družbo in skupno prihodnost, so sporočili z vlade.

"Zelo pomembno je, da imate praktično izkušnjo. Tudi današnji obisk na vladi je priložnost, da izkusite, kako poteka delo vlade, da poveste svoja stališča in verjamem, da bomo lahko tudi mi danes iz vaše razprave potegnili koristne zaključke in jih uporabili pri pripravi gradiva za naše prioritete predsedovanja Svetu EU," je dejal Šarec.

Dijaki so se na simulacijo seje vlade vnaprej pripravili s profesorjem za državljansko kulturo in v vlogah ministrov na seji vlade razpravljali o konkretnih predlogih možnih prioritet.

Mladi "ministri" so se zavzeli, da Slovenija kot predsedujoča zagovarja zeleno gospodarstvo, zaprtje termoelektrarn in subvencioniranje zelenih ali jedrskih virov energije, sprejme ukrepe za ohranjanje naravnih virov, kot so voda, gozd in čebele, vzpodbuja razvoj e-mobilnosti in vlaganja v železniško infrastrukturo ter razvoj podeželja.

Več dijaških ministrov je izpostavilo tudi temo Zahodnega Balkana, pa tudi, da mora Slovenija med predsedovanjem podpirati nadaljnjo širitev predvsem s Severno Makedonijo, zagotoviti EU sredstva iz projektov vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) tudi za razvoj prometne infrastrukture v tej regiji, čeprav države še niso članice EU, ter zagovarjati načelo, da morajo države pred vstopom v EU razrešiti medsebojne bilateralne spore.

Med zanimivejšimi predlogi je bil po oceni vlade, da Slovenija kot predsedujoča predlaga znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let in zvišanje starostne meje za pravico biti izvoljen na 21 let z argumentom, da morajo biti poslanci bolj izkušeni in s tem manj dovzetni za vplive raznih interesnih skupin.

Profesor na Škofijski klasični gimnaziji Tadej Rifel je ob koncu izpostavil, da so take izkušnje za dijake neprecenljive. Predlagal je, da je predsedovanje EU tudi priložnost, da v delo vlade bolj intenzivno vključimo mlade. V Sloveniji imamo po njegovem prepričanju izjemno razvito prostovoljstvo, zato bi verjetno mladi kot ambasadorji predsedstva pri projektu z veseljem sodelovali.