"Kot družba smo svojo dušo prodali hudiču za ceno lažnega ugodja"

Aktivist in humanitarec Boris Krabonja svoj prosti čas že leta posveča reševanju socialnih stisk v Mariboru in širši okolici, od leta 2016 pa to počne z 11-člansko ekipo društva UP-ornik. Na UP-ornika se za pomoč obračajo različne skupine ljudi, največ pa je upokojencev, ki so po mnenju Krabonje "največja rak rana ne le Maribora, ampak celotne slovenske družbe".

Kljub temu, da Krabonja že več let svoj prosti čas namenja pomoči drugim ter osveščanju javnosti o socialnih pravicah, zaradi česar je bil leta 2017 nominiran za prostovoljca leta ter postal Štajerska osebnost leta, zase pravi, da še ni pravi humanitarec.

Pravi humanitarec je namreč po njegovem mnenju izjemen človek, ki celo življenje podredi le enemu cilju - pomagati sočloveku. "Večkrat se mi je zgodilo, da sem spregledal, pozabil, ali se namenoma obrnil stran in s tem ne pomagal sočloveku. Zato menim, da se še vedno učim in trudim biti humanitarec," je povedal mariborski aktivist.

Društvo UP-ornik

Od leta 2016 Krabonja, sicer profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor, nudi pomoč ljudem v stiski v okviru društva za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. Z lanskim novembrom so v društvu odprli drugo pisarno, poleg Maribora so odtlej aktivni tudi na Ptuju. V času delovnih ur se v pisarnah oglasijo ljudje, ki iščejo pomoč, prostovoljci pa jim, predvsem z donacijami posameznikov in podjetij, poskušajo po najboljših močeh pomagati.

Med najtežjimi primeri so ljudje, ki jim grozi izguba doma, nekateri enkrat mesečno pridejo po bone, ki jih donirajo nekatera slovenska podjetja, drugi pa se oglasijo, ker niso zmožni plačati položnic.

V letošnjem letu je UP-orniku v okviru akcije uspelo pokriti vse stroške ogrevanja, kar je velik problem predvsem pri samskih upokojencih s pokojninami nižjimi od 400 evrov. "Zbrali smo dovolj denarja, da smo od novembra do marca redno pokrivali stroške ogrevanja ali elektrike, kar se pozna v tem, da v tem trenutku ni izvršb ali deložacij, ki so vedno bile ravno s tega naslova," je povedal Krabonja.

Denar zberejo hitreje kot nekoč

Da UP-ornik normalno deluje oziroma da zagotovi pomoč vsem, ki jo potrebujejo, na teden potrebujejo približno 8000 do 10.000 evrov. Denar za normalno delovanje društva ali za deložacije in druge posebne situacije v zadnjih letih zberejo v krajšem času kot nekoč, saj število ljudi, ki so pripravljeni pomagati, narašča. Slednje Krabonja med drugim pripisuje večji prepoznavnosti UP-ornika, ki je tudi po zaslugi medijev preživel krize in se zakoreninil v slovenskem prostoru.

Včasih jih kuverta anonimnega pošiljatelja s tudi po več sto evri gotovine čaka kar v pisarni, kar nakazuje na to, da je UP-ornik v lokalnem okolju dobro sprejet, dovolj prepoznaven, verodostojen in zaupanja vreden, kar je po mnenju Krabonje največja zmaga in čast.

Največji socialni problem so upokojenci

Na seznamu ljudi, ki potrebujejo pomoč, imajo trenutno 830 ljudi, ki jih mesečno oskrbijo, od tega je 90 odstotkov samskih upokojencev, ki prejemajo pokojnino manjšo od 400 evrov. Upokojenci, ki so največje breme nosili tudi v času gospodarske krize, so po mnenju Krabonje "največja rak rana ne le Maribora, ampak celotne slovenske družbe."

Donacije se sicer hitreje zberejo za mlade družine in starše samohranilce kot pa za upokojence, opaža Krabonja. Kot primer je navedel akcijo, v kateri so za očeta z majhnima deklicama v enem dnevu zbral 1200 evrov, za zbiranje enakega zneska za upokojenko pa so potreboval 14 dni, kar po mnenju Krabonje priča o odnosu Slovencev do upokojencev. "Otroke vidimo in se znamo z njimi poistovetiti, babic in dedkov pa ne. Morda so tudi upokojenci premalo glasni, vendar bolj kot sedaj ne bodo in naša dolžnost je za njih poskrbeti," je poudaril Krabonja.

Polepšajmo jesen

V letošnjem letu je društvo UP-ornik skupaj s Slovensko filantropijo ter ustanovo Državljani Sveta začelo novo humanitarno kampanjo Polepšajmo jesen, namenjeno starejšim, ki si zaradi prenizkih pokojnin ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. V okviru akcije želijo zbrati 20.000 evrov, s katerimi bodo materialno in predvsem nematerialno pomagali okoli 1000 upokojencem.

S pomočjo akcije bi upokojencem radi dali možnost, da lahko gredo v gledališče, k frizerju, na rekreacijo, da naredijo nekaj, kar daje dodano vrednost kvalitetnemu življenju. "Velikokrat pozabimo, da dostojanstvo v starosti ni samo to, da si sit in imaš topel dom, temveč tudi to, da lahko samega sebe potrepljaš po rami in se pocrkljaš," je dejal Krabonja.

Turbo kapitalizem ljudi oropal dostojanstva

Meni, da smo kot družba v zadnjih 25 letih "svojo dušo prodali hudiču za ceno lažnega ugodja", kot so nakupovalni centri, resničnostni šovi. V današnji družbi pogreša predvsem solidarnost. Prepričan je namreč, da je v Sloveniji dovolj denarja za vse, problem pa je po njegovem mnenju v tem, da v politiki ni interesa, da bi se ta pravično razdelil, še večji problem pa turbo kapitalizem," meni Krabonja.

V kapitalizmu je po besedah Krabonje glavni smoter in smisel to, "da armado ljudi držiš malo nad tem, da se potopijo, daš jim samo en sendvič, čeprav potrebujejo tri. Turbo kapitalizem pa je ljudi oropal dostojanstva do te mere, da se ljudje ne uprejo, saj jih je strah, da izgubijo še to, kar imajo," je bil kritičen Krabonja.

"Živimo v začaranem krogu, kjer vsi pričakujemo, da se bo odprla črna luknja, da nas bo rešil mesija, zato tudi na volitvah iščemo nove obraze. Vendar se moramo zavedati, da nas noben nov obraz ne bo rešil, dokler ne bomo sami sebe rešili lastnega egoizma."

Podpora učencev in fakultete

Dan gonilne sile mariborskega UP-ornika je razdeljen na tri dele, v enem se posveča službi, v drugem družini, v tretjem pa UP-orniku. "Če sem odkrit, ima UP-ornik v zadnjem obdobju več pozornosti kot šola, zaradi česar imam včasih slabo vest, imam pa izjemno veliko podporo v šoli, med sodelavci pa tudi dijaki," je povedal Krabonja.

O svojih dijakih govori navdušeno, pravi, da ima res veliko srečo, da ima takšne dijake. Hkrati pa se dobro zaveda odgovornosti, ki jo ima kot učitelj. "Učitelj je nekdo, ki mora zelo natančno razmišljati o tem, kaj bo napisal na prazen list življenja otrok, saj lahko zelo hitro zadevo popackaš in narediš trajno škodo," je povedal Krabonja.

Pri delu z dijaki so po njegovih besedah pomembna predvsem dejanja. Dijaki so vedno navdušeni nad tem, kar ti narediš, ne govoriš. "Ko jim nekaj poveš, so v nizkem startu in opazujejo, kdaj boš to tudi v realnosti naredil. Če nekaj naredim, bodo sledili."

EU prostovoljstvo spodbuja z Evropsko solidarnostno enoto

V EU se mladi prostovoljci med 18. in 30. letom, ki želijo kaj storiti za družbo, lahko pridružijo Evropski solidarnostni enoti.

Projekte v okviru Evropske solidarnostne enote, ki trajajo od dveh mesecev do enega leta, izvajajo nevladne organizacije, organizacije civilne družbe ter lokalni in regionalni organi. Prostovoljcem krijejo stroške bivanja, potne stroške in zavarovanje, prejmejo pa tudi nekaj žepnine. Če sprejmejo delovno mesto, poleg plače dobijo še pomoč za potne stroške, selitev in priznanje kvalifikacij.

Evropska unija je za Evropsko solidarnostno enoto namenila 341,5 milijona evrov do leta 2020 in določila cilj 100.000 udeležencev.

Med programi financiranja prostovoljskih aktivnosti v okviru Evropske solidarnostne enote je program Erasmus+. Priložnosti za prostovoljsko delo Erasmus+ so na voljo v državah programa Erasmus+ in sosednjih partnerskih državah, kar pomeni, da lahko prostovoljec odide tudi v države zunaj Evrope. Učne izkušnje prostovoljcev so priznane v vseevropskem potrdilu Youthpass.