Pivčeva za več lokalne in ekološke hrane v šolski prehrani

V Ljubljani danes poteka strokovni posvet o organizirani prehrani otrok in mladostnikov. V sistem šolske prehrane je treba vključiti več lokalne in ekološke hrane, je ocenila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki si želi tudi nadzora nad tem.

Kot je zbrane organizatorje šolske prehrane, učitelje in ravnatelje uvodoma spomnila ministrica, jim naročanje varne, kakovostne hrane, tudi v smislu kratkih oskrbnih verig, omogočajo zakonske in pravne podlage. Vendar so vedno možne izboljšave.

Tudi ta sistem se da namreč še izboljšati, je dejala in spomnila, da je oblikovana medresorska delovna skupina, ki bo tudi pogledala, kje so še možnosti za izboljšavo - ne nujno izboljšave v smislu poprave zakonodaje, ampak da se ga naredi čimbolj uporabnega, da bi otroci v čim večji meri jedli lokalno pridelano kakovostno hrano.

Ministrica si tako želi, da bi se v šolah naročalo več lokalno pridelanih in ekoloških živil, nad izpolnjevanjem teh določil pa bi uvedla tudi nadzor. Sistem kontrole lahko po njenem izboljša tudi naročanje živil v smislu uredbe o zelenem javnem naročanju, kar bo še pripomoglo k dvigu kakovosti izdelkov, ki se jih v sistemu šolske prehrane naroča.

Ob tem je spomnila, da je trenutno v javni obravnavi resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021, ki pojem hrane postavlja v središče. Potrošniki namreč hrano obravnavajo izjemno senzibilno in tega se je treba zavedati, je dejala in dodala, da je potrošnik vedno bolj občutljiv na to, kakšno hrano dobi na krožnik in ali je ta hrana varna in kakovosti. Potrošnik je po njenem sicer do hrane veliko bolj senzibilen kot do kmetovanja, šele skozi hrano poveže hrano s kmetijstvom.

Ministrica šolske obroke jemlje kot del učnega procesa, najmlajše je treba tudi izobraževati in osveščati, od kod pride hrane. Kot je poudarila, je zaskrbljena, kako nekateri šolarji še vedno ne znajo hrane povezati s kmetovanjem oz. s tistim, ki hrano predeluje.

V Sloveniji imamo po njeni oceni zaskrbljujoče slab odnos do kmetijstva in kmetovanja, najmlajšim je treba skušati privzgojiti odnos, da hrana pride s kmetije, da kmet poskrbeti za to, da je hrana varna in kakovostna. Ministrica si želi, da bi se v šolah vzpostavili krožke za pridelavo hrane oz. vsebine o hrani in multifunkcionalni vlogi kmetijstva.

Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je zbranim spregovorila o lanskem nadzoru v institucionalnih kuhinjah oz. pregledu splošnega izpolnjevanja higienskih pogojev in postopkov obvladovanja. V njem so se osredotočili predvsem na sadje in zelenjavo, na zagotavljanje sledljivosti, šli pa so korak nazaj k dobaviteljem. Označbe glede kakovosti, porekla in splošnega označevanja so pregledali pri 20 dobaviteljev, največ napak so našli pri jabolkih, česnu in korenju.

Bizjakova sicer ugotavlja, da so povprečne šolske kuhinje v primerjavi s povprečnimi gostinskimi obrati na veliko višji ravni skladnosti, tako glede higiene kot zagotavljanju sledljivosti. "Ni brez napak, te so, ampak je nivo zelo dober," je poudarila prva inšpektorica, ki pozdravlja tudi pobudo za pripravo smernic na področju varnosti in kakovosti živil.

Po besedah Irene Simčič z Zavoda RS za šolstvo, ki je posvet pripravilo, dnevno šolsko malico prejema več kot 180.000, kosilo pa blizu 150.000 učencev - to je skoraj 80-odstotni delež, kar je najvišje v zadnjih letih. Število prehranskih obrokov v šolah se je tako krepko zvišalo, pred 10 leti je namreč kosilo v osnovnih šolah prejemala manj kot tretjina učencev. V ta namen se sicer letno nameni več kot 140 milijonov evrov.

Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je prepričan je, da je slovenska šolska prehrana visoko nad povprečjem drugih držav po sami organiziranosti, po načinu in na nek način tudi po ponudbi pri izvedbi same šolske prehrane. Zaveda pa se tudi, da ni možno stvari urediti zgolj na formalnopravnem delu z različnimi predpisi in podzakonskimi akti in da je za zdravo šolsko prehrano pomembna tudi senzibilnost vseh udeležencev v tem procesu, od vodij šolske prehrane in ravnateljev do
tistih, ki razpise pripravljajo.