#EUface

Zgodba 30.3.2019 10:00

"Največji kapital prihodnosti so mladi, dobro izobraženi ljudje"

Aktivnosti čezmejnega sodelovanja, ki omogočajo razvoj regije, je po oceni zamejskega Slovenca iz Celovca Feliksa Wieserja precej, lahko pa jih bi bilo še mnogo več. Prepričan je, da se slovenska politika ne zaveda, da ima v sosednjih državah velikanski človeški potencial, ki bi ga lahko koristila za sodelovanje v regiji, ki bi koristilo vsem.

Feliks Wieser je zamejski Slovenec, doma iz Občine Borovlje blizu Ljubelja, ki živi v Celovcu, kjer med drugim opravlja funkcijo predsednika upravnega odbora Posojilnice Bank ter podpredsednika Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Filozofija in prepričanje, ki ga goji, je, da se je v regiji nujno potrebno povezovati in sodelovati na vseh področjih.

Čeprav je čezmejnega povezovanja veliko, bi ga lahko bilo še mnogo več, je prepričan Wieser. Aktivnosti na tem področju so trenutno odvisne predvsem od zagnanih posameznikov, manjka pa celovit koncept, kako bi to sodelovanje lahko raslo.

Slovenska politika se po njegovem mnenju ne zaveda, da ima v sosednjih državah velikanski človeški potencial, ki bi ga lahko uporabila za sodelovanje v regiji, ki bi koristilo vsem. Na ta način bi lahko bili po mnenju Wieserja čez 10 do 20 let ena najbolj uspešnih regij.

Za doseganje tega cilja je po njegovem mnenju nujna koordinacija vseh ministrstev in avstrijske deželne vlade, saj ne smemo pričakovati, da bo Urad za Slovence po svetu reševal vse probleme, je dejal Wieser.

"Naloga gospodarskih zbornic in ministrstev je, da državljanom in državljankam dvignejo zavest, da se nič ne zgodi samo od sebe. Povsod se je treba informirati, sodelovati, komunicirati, iskati informacije ter iz tega narediti pravi koncept in poiskati prave partnerje," je dejal Wieser ter dodal, da bomo le na ta način lahko dosegli "pozitivno vzdušje ter ugodne dobre rešitve".

Mladi najbolj zainteresirani za sodelovanje

Prepričan je, da so za sodelovanje in povezovanje najbolj zainteresirani ravno mladi. Vprašanje pa je, ali to generacijo, ki končuje srednjo šolo, ki študira in se zaposluje, dobro razumemo, je menil Wieser. Mladi namreč po njegovi oceni želijo dobro izobrazbo, pa tudi nekaj zabave in družabnosti, želijo vedeti, kje bodo dobili službo, ter potrebujejo stanovanja. Če mladi na teh področjih v regiji ne vidijo perspektive, si jo iščejo drugje, denimo na Dunaju, Gradcu, v Münchnu ali kje drugje v Evropi, je povedal Wieser.

Tako Avstrija kot tudi Slovenija bi se zato po njegovem mnenju morali zavedati, da so največji kapital prihodnosti mladi, dobro izobraženi ljudje. Teh pa v regiji primanjkuje.

Mladi imajo po njegovi oceni občutek, da je situacija v Sloveniji slaba, zato se ne odločajo za študij v Ljubljani ali Mariboru. Slovenija pa nima strategije, kako bi mlade perspektivne kadre privabila na študij ter jih dolgoročno vključila v procese kulture, športa, gospodarstva.

Projekt Mreža Alpe Jadran

Da bi mlade navdušili za to regijo, so v lanskem letu vzpostavili tudi projekt Mreža Alpe Jadran, v okviru katerega so mlade povabili v Trst, Celovec, Ljubljano, Porabje in na Reko. Gre za podjetniško usmerjen izobraževalni program za mlade zamejce, katerega namen je, da udeleženci bolje spoznajo skupno regijo in gospodarski prostor ter pridobijo dodatne poslovne kompetence in kontakte.

V okviru izobraževanja odpirajo ekonomske teme, kot so menedžment, podjetništvo, črpanje sredstev ter kako z dobrimi projekti na noge postaviti perspektivne projekte, ki bodo mladim omogočili, da ostanejo tu, je povedal Wieser.

Mladim skozi izobraževanje pomagajo razumeti zgodovinski razvoj regije ter vpliv globalizacije na regionalizacijo oziroma povezovanje regij. Pogovarjajo pa se tudi o modernem slovenstvu v današnjem času, je pojasnil Wieser. "Ne želimo slovenstva, kjer bomo čepeli v zaprtih prostorih in objokovali usodo ter govorili, kako je bilo fino pred 50 ali 100 leti, ob tem pa pozabljali, da še nikoli ni šlo tako dobro kot danes in da mladi še nikoli niso imeli toliko priložnosti, da potujejo in komunicirajo."

Projekt je vzpostavila Slovenska gospodarska zveza iz Celovca v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta, Razvojno agencijo Slovenska krajina iz Monoštra, društvom za razvoj civilne družbe EU Korak iz Reke ter ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V letošnjem letu želijo program še nadgraditi, njihova želja je, da bi vsaj 30 do 50 odstotkov projekta oblikovali mladi sami.

Priložnosti za povezovanje veliko, a jih ne znamo izkoristiti

Wieser meni, da Evropska unija ponuja veliko priložnosti za krepitev čezmejnega sodelovanja, vprašanje pa je, ali smo kot narodna skupnost sposobni ta sredstva maksimalno koristiti. Poleg tega na Slovenskem, Koroškem, v Furlaniji, Štajerskem in v Avstriji ni dovolj zavedanja, da smo le skupaj lahko uspešni, kar se po njegovem mnenju najbolje vidi pri velikih infrastrukturnih projektih, ki jih ena država sama ne more narediti in se zato zamuja.

Po njegovem mnenju bi se lahko učili od južnih Tirolcev, ki za povezovanje s Severno Tirolsko in Trentinom počrpajo veliko evropskih sredstev.

Prednost Slovencev je po njegovem mnenju v tem, da po sili zgodovinskih razmer govorijo največ jezikov v regiji. Če bi spojili vse ljudi v Italiji, Avstriji, Madžarskem in Sloveniji, ki imajo dobro znanje o lokalnem okolju, imamo največ možnosti, da bi bili v tem prostoru uspešni, česar po njegovem mnenju ne znamo dovolj izkoristiti.

Spodbujanje čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij

Eden od projektov, s katerim želi Slovenska gospodarska zveza v Celovcu spodbuditi čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij, je tudi projekt Connect SME Plus, ki ga vodi Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj, namenjen pa je povezovanju podjetij iz Slovenije in Avstrije. S projektom želijo izobraževati in nuditi podporo slovenskim podjetjem, ki stopajo na avstrijski prostor ter koroškim, štajerskim in avstrijskim podjetjem, ki stopajo na slovenski prostor.

Čezmejno sodelovanje v Evropski uniji

Čezmejno sodelovanje, znano tudi kot INTERREG V, je del skupne evropske kohezijske politike, ki podpira uravnotežen razvoj celotne Evropske unije. Cilji čezmejnih programov sodelovanja so spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja na obmejnih območjih, reševanje skupnih izzivov na področjih okolja, javnega zdravja, varnosti in zaščite ter vzpostavitev boljših pogojev za mobilnost ljudi, blaga in kapitala.

V obdobju 2014-2020 je na notranjih mejah EU v izvajanju 60 programov čezmejnega sodelovanja.

Evropska poslanka Patricija Šulin je večkrat sodelovala na posvetih o čezmejnem sodelovanju, med drugim se je srečala s predstavniki Slovenske manjšinske koordinacije iz Avstrije, Italije Madžarske in Hrvaške. Evropska združenja za teritorialno sodelovanje so po njenem lahko dober kažipot za preseganje meja, prav tako povečujejo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

"Čezmejni projekti koristijo tudi mladim, ki zaradi svoje mladosti nimajo izkušenj z notranjimi mejami znotraj Evropske unije in tako lažje neposredno občutijo vse prednosti evropskega povezovanja," je poudarila poslanka. Meni še, da je treba čezmejno sodelovanje še bolj približati mladim z boljšim informiranjem ter zanimivejšimi projekti, ki jih bodo pritegnili.