#EUface

Zgodba 15.3.2019 15:26

"Podnebna kriza je tu in nujno je, da jo začnemo reševati takoj"

Boj mladih za podnebje je vse od lanskega leta, ko je 16-letna švedska aktivistka Greta začela s tedenskimi protesti, postal globalen. Po vzoru globalnega dogajanja se je tudi v Sloveniji vzpostavilo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Ena prvih večjih akcij gibanja je bil današnji Podnebni štrajk, na katerem je več tisoč mladih od političnih odločevalcev zahtevalo čim hitrejše in čim bolj učinkovite ukrepe za reševanje očitne podnebne krize.

Začetki iniciative Mladi za podnebno pravičnost segajo že v leto leta 2017, ko je manjša skupina okoljskih aktivistov v Ljubljani opozarjala na problematičnost in škodljivost Energetskega koncepta Slovenije, enega od strateških dokumentov, ki je bil v tistem času v javni razpravi.

Gibanje se je kasneje po vzoru globalnega gibanja razširilo tudi na druga področja, njihova želja pa je, da bi pritegnili in aktivirali čim več mladih, je povedala članica gibanja Nika Tavčar, aktivistka, ki v Nemčiji končuje magistrski študij trajnostnega razvoja.

Podnebni štrajk

Ena od prvih večjih akcij gibanja je bil današnji protest, poimenovan Podnebni štrajk, s katerim so se pridružili seriji dogodkov za boj proti podnebnim spremembam, ki je danes potekala v več kot 120 državah in več kot 2000 mestih po celem svetu.

Na Podnebnem štrajku v Ljubljani se je danes po oceni organizatorjev zbralo okoli 5000 ljudi, po nekaterih ocenah celo do 9000 ljudi, z vse Slovenije. Vzporedno z ljubljanskim dogodkom pa so protesti potekali tudi po drugih slovenskih krajih, v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku. Več tisoč mladih je tako od političnih določevalcev zahtevalo čim hitrejše in čim bolj učinkovite ukrepe za reševanje očitne podnebne krize.

Začetnica te mednarodne aktivacije mladih je 16-letna Greta Thunberg, kandidatka za prejem Nobelove nagrade za mir, ki je lani avgusta začela s tedenskimi protesti pred parlamentom v Stockholmu, s katerimi je od države zahtevala ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. Njeno sporočilo se je razširilo in spodbudilo demonstracije učencev po vsem svetu. Protesti potekajo pod sloganom Petki za prihodnost.

Mladi političnim odločevalcem predlagajo pet ukrepov

Iniciativa je na današnjem protestu vladi predala pet konkretnih ukrepov ter 10 ključnih zahtev. Med drugim so se izrekli za okolju prijazen razvoj, nova kakovostna delovna mesta, čistejše in ohranjeno okolje, prijaznejša mesta za ljudi ter polnovredno in lokalno prehrano.

Najbolj pomembno se jim zdi, da vlada prepozna, da v Sloveniji in po svetu vladajo izredne podnebne razmere in da je skladno s tem potrebno tudi ukrepati, "in sicer takoj zdaj, ker bo jutri že prepozno," je poudarila Tavčarjeva.

Mladi jasno zahtevajo tudi ozelenitev državnega proračuna, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje do 2030 na pravičen način, kar pomeni, da se poskrbi za delavce, njihove družine, skupnost ter Šaleško dolino, je pojasnila aktivistka. Zahtevajo tudi zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040 ter preusmeritev subvencije iz živinoreje v pridelavo trajnostnih pridelkov rastlinskega izvora.

"Nehajte spodbujati umazano energijo in ne-trajnostne prakse in prenehajte prelagati vso odgovornost na stran potrošnika. Ker potrošniki sami lahko naredimo nekaj, ne moremo pa sami doseči večjih sprememb," je bila kritična Tavčarjeva. "Če želimo rešiti okoljsko krizo, potrebujemo celovit pristop in sistemske spremembe," je dodala.

Okoljski problemi so tudi socialni problemi

Po njenem mnenju je eden izmed ključnih problemov v boju za podnebno pravičnost nezavedanje tega, da so okoljski problemi neposredno povezani s socialnimi problemi in da potrebujemo celovit pristop k reševanju teh problemov.

Zavedati se moramo, da 10 odstotkov najbogatejših v zrak spusti več kot 50 odstotkov vseh toplogrednih plinov. Čeprav moralna odgovornost za to ni na strani mladih ali revnejših družbenih skupin, bodo posledice, ki so tudi finančne, nosili ravno oni, je prepričana Tavčarjeva. To zavedanje je nujno potrebno izpostaviti tudi na ravni EU, saj politika trenutno ne deluje v tej smeri, je prepričana mlada aktivistka.

Mladi spoznali, da lahko nekaj spremenijo

Prepričana je, da se bo gibanje mladih nadaljevalo in širilo tudi po današnjem protestu. "Pravica do čistega življenjskega okolja je nenazadnje zapisana tudi v slovenski ustavi, zato enostavno moramo postati aktivni državljani, da to pravico dobimo," je dejala Tavčarjeva. "Sedaj je moment, mladi smo spoznali, da imamo moč, da nekaj spremenimo, in da če se nič ne zgodi, nimamo prihodnosti," je dodala.

Protest je po besedah Tavčarjeve le začetna točka, da pridobijo pozornost ter da se stvari začnejo premikati v pravo smer. V prihodnosti pa nameravajo na tem področju delovati še bolj aktivno, se še bolj povezovati, izobraževati ljudi in pritiskati na vlado. "Enostavno nam je dovolj desetletij poudarjanja potrošniške odgovornosti, ker sami ne moremo narediti vsega."

Cilji na ravni EU

Evropska unija se je z okvirom podnebne in energetske politike do leta 2030, ki pomeni tudi njeno zavezo po pariškem podnebnem sporazumu, zavezala k več ciljem, ki naj bi jih dosegla do leta 2030. Zmanjšala bo emisije toplogrednih plinov za najmanj 40 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, izboljšala bo energetsko učinkovitost za 27 odstotkov, delež obnovljivih virov energije v končni porabi pa bo povečala na 27 odstotkov.

A vsa ta prizadevanja EU še niso zadostna, kar je aprila ob obisku v Evropskem parlamentu v Strasbourgu poudarila tudi Greta Thunberg. Ob tem je v parlamentarnem odboru za okolje pozvala k trajnim spremembam v vseh vidikih družbe, kakršnih še ni bilo, vključno z najmanj 50-odstotnim zmanjšanjem izpustov CO2 v desetih letih.

Boj s podnebnimi spremembami je ena izmed ključnih evropskih tem, saj je to problematika, ki jo moramo reševati skupaj, je poudaril evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi). Vsaka medijska pozornost tej temi, tudi s pomočjo aktivistke Grete Thunberg, je po njegovem pomembna za osvetlitev tega področja in iskanje rešitev. Peterle se v Evropskem parlamentu ukvarja z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zaščito čebele in drugih opraševalcev, omejitvami škodljivih pesticidov, saj so čebele prvi pokazatelj onesnaženega okolja in sprememb v podnebju ter so ključne za našo samooskrbo in kmetijstvo. "Ne moremo imeti več Evrope z več onesnaženega okolja in z manj zdravih Evropejcev," je še poudaril evroposlanec.