Kampanja pred evropskimi volitvami bo odpirala tudi vprašanje prihodnosti EU

pišeta Mojca Zorko in Zoja Črnilec

Letošnje evropske volitve bodo prelomne, je bilo slišati ob zadnjem zasedanju Evropskega parlamenta. Po eni strani se krepijo populistične in evroskeptične stranke, ki si želijo oslabitve EU, po drugi je blamaža ob brexitu dvignila zavedanje o prednostih članstva v EU, kar bodo na volitvah poskušale poudarjati predvsem največje politične skupine.

Četudi so volitve v Evropski parlament oddaljene še štiri mesece, se v Evropskem parlamentu že odvijajo lobiranja o sestavi odborov, na slovenskem političnem parketu pa pogajanja o sestavi kandidatnih list.

Kot je v izjavi za slovenske novinarje ob robu januarskega zasedanja parlamenta v Strasbourgu pojasnil javnomnenjski analitik evropskega parlamenta Philipp Schulmeister, bodo tokratne volitve posebne, ker se bo po brexitu število poslancev, ki jih bodo volili, zmanjšalo na 705, to pa se bo lahko odrazilo v razporeditvi političnih skupin.

Druga posebnost je predvidevanje, ki temelji na javnomnenjskih raziskavah, da krščanski in socialni demokrati skupaj prvič ne bodo dobili več kot 50 odstotkov in to bo imelo posledice za tvorjenje koalicij pri sprejemanju zakonodaje.

Tretje je vprašanje, kako kaže strankam, ki so evroskeptične ali celo antievropske. "Videti je porast podpore tem strankam, a ne povsod. V nekaterih državah pa se bodo odrezale dobro, zato ostaja veliko vprašanje razporeditve sil predvsem na desnem polu parlamenta," je dejal Schulmeister.

Tudi Evropski poslanci iz Slovenije se strinjajo, da bodo letošnje volitve odločilne za prihodnost EU. "Evropa je v nekem položaju, ko je dejansko pomembno, katere politične skupine bodo dosegle najboljši rezultat - ali bodo to skupine, ki zagovarjajo boljšo Evropo in obstanek EU ali bodo to evropski skeptiki, ki se opirajo na to, da je treba EU še oslabiti," je ocenila Romana Tomc (SDS/EPP), ki si zato želi, da bi tudi v SDS čim prej oblikovali kandidatno listo in da bi uspeli volivce prepričati, naj gredo na volitve.

Tudi Lojze Peterle (NSi/EPP) si želi, da bi od "kandidacijskih" zagat prišli čim prej do evropskih tem. "Slovenija se mora dogovoriti, kakšno vizijo Evrope bo zastopala," je prepričan.

Podobno kot Tomčeva je ocenila tudi Tanja Fajon (SD/S&D), ki meni, da morajo kandidati, med katerimi bo tudi sama, v kampanji volivcem pojasniti, da gre pri odločanju na tokratnih volitvah za vprašanja, "ali želimo socialno Evropo ali je ne bo, ali želimo mir in stabilnost ali bo nad demokracijo zmagala avtoritarnost, ali bomo popustili strahu ali želimo upanje. In to bodo tiste teme, ki jih bomo v SD naslavljali v kampanji," je napovedala.

Tudi od tega, ali bodo kandidati in politične stranke znali v kampanji nasloviti teme, ki volivce zanimajo, je odvisna udeležba, opozarjajo analitiki. Iz podatkov, ki jih je pokazala raziskava Eurobarometra, izhaja, da si skoraj 60 odstotkov slovenskih volivcev želi slišati predvsem odgovore, rešitve in ideje s področja gospodarstva, sledi nezaposlenost med mladimi in socialna zaščita državljanov EU.

"Vidimo torej, da varnostni moment v Sloveniji umanjka," je opozoril Schulmeister . Pojasnil je, da na ravni celotne EU ekonomska vprašanja in vprašanja socialne neenakosti in revščine predstavljajo le en pol, medtem ko se drugi vrti okoli vprašanj varnosti, terorizma, migracij in zunanjih meja.

Sophie In 'T Veld, podpredsednica politične skupine liberalcev Alde je prepričana, da bo na tokratne volitve vplival tudi brexit, ki da je dvignil zavedanje o pomembnosti in prednostih članstva v EU in pokazal, kako težko je izstopiti. Podobno ugotavlja tudi Tomčeva, ki je prepričana, da Britanci na lastni koži sedaj čutijo, v kakšnem položaju se znajde država, ki se odloči zapustiti EU.

A Stephen Clark iz generalnega direktorata Evropskega parlamenta za komuniciranje opozarja, da ljudje volijo iz različnih razlogov. Nekateri izražajo svoje politične preference, drugi pa se želijo zavzeti za določeno temo, ki je pomembna zanje ali za njihovo družino, prijatelje, denimo za zdravstvo, varovanje zasebnosti, potovalni režim ...

Tudi zato so v letošnjo kampanjo Tokrat grem volit pritegnili številne posameznike in organizacije, da bi naslovili čim več tem, ki zanimajo volivce v razmerah povečanega nezaupanja v institucije, lažnih novic in razpada tradicionalnih vrednot. Opažajo pa 35 odstotkov več prisotnosti EU v medijih kot pred petimi leti. "O EU se govori, četudi ne nujno v dobrem smislu," je izpostavil koordinator kampanje.

Milan Zver (SDS/EPP) je sicer prepričan, da bo udeležba v Sloveniji in EU tokrat bistveno višja tudi zato, ker vse politične stranke namenjajo več pozornosti in denarja za te volitve, volilno telo pa mobilizirajo tudi evroskeptične stranke.

Mnogi opozarjajo, da bodo v kampanji vendarle pomembne tudi druge teme. Predvsem iz taborov Alde in Zelenih je bilo tako slišati, da bo treba na agendo postaviti tudi vprašanje podnebnih sprememb.

Tudi Igor Šoltes (Zeleni), ki se bo na volitve podal s svojo listo, meni, da bi morali v kampanji spregovoriti po eni strani o zaščiti vitalnih dobrin, kot so čista pitna voda, hrana ... po drugi pa o pojavih sovražnega govora in ohranjanju kulturnega, civilizacijskega diskurza, ki je pomemben za ohranjanje demokracije.

Franc Bogovič (SLS/EPP) je prepričan, da bo treba poiskati konkretne odgovore na konkretna vprašanja. Pri tem pa izpostavlja, da si moramo tudi v Sloveniji odgovoriti na vprašanje, kako biti dober gradnik EU, hkrati pa znati izkoristiti sredstva in druge instrumente, ki nam jih EU ponuja.

Ivo Vajgl (DeSUS/Alde) pa je ob tem dodal, da bi že danes morala Slovenija razmišljati o svojih pobudah za čas predsedovanja Svetu EU.