"Z vključitvijo v igralsko skupino sem dobila cilj"

V gledališču Glej so si gledalci v začetku decembra lahko ogledali predstavo z naslovom Starci 1.2., v kateri so nastopali upokojenci. Najstarejša med njimi je bila Stanka Škodič, 79-letna Ljubljančanka, ki pravi, da se sicer ne počuti staro. Meni, da se morajo starejši vključevati v različne aktivnosti, ki jim dajejo cilj.

Stanka Škodič je Ljubljančanka, ki je v mladosti delala v čevljarski delavnici svojega moža Zvoneta Škodiča, nekdanjega alpinista in čevljarja, specializiranega za gojzarje. Še vedno živi v stanovanju, ki sta ga kupila z možem. Pravi, da v dom starejših ne namerava oditi, saj se še vedno počuti mladostno in zdravo.

Pred kratkim se je Škodičeva priključila igralski skupini, s katero so v začetku decembra nastopili v predstavi Starci 1.2. v gledališču Glej. Igralsko skupino so sestavljali upokojenci, stari od 61 do 79 let, med njimi je bilo pet žensk in dva moška.

Predstavo sta ustvarila režiserja Tin Grabnar in Hana Vodeb, ki sta prve sadove sodelovanja v Gleju z naslovom Starci 1.1 že predstavila poleti, tokratna predstava pa je bila še korak naprej.

Starejši čakajo na takšne priložnosti

Kot je pojasnila režiserka, so do nastopajočih prišli z razpisom in kar je morda presenetljivo, sodelujočih sploh ni bilo težko najti. Izkazalo se je, da starejši, ki jih spremlja močan občutek, da jim nihče več noče prisluhniti, pravzaprav čakajo na takšne priložnosti.

Tudi Škodičeva je izrazila zadovoljstvo nad svojo odločitvijo, da se vključi v igralsko skupino, saj je s tem dobila tudi cilj. Meni, da bi morali starejši aktivno iskati dejavnosti, v katere se lahko vključijo.

V predstavo so po besedah Vodebove namenoma vpletli tudi nekatere cirkuške elemente, s katerimi so želeli dokazati, da se starejši ljudje lahko naučijo kopice novih veščin in da so, veliko bolj kot marsikateri mladi, sposobni ustvariti zelo srčno in solidarno skupnost, v kateri so drug do drugega izjemno spoštljivi.

Predstava odprla široko polje tem

Poleg tem, ki zadevajo starost, so v predstavi Starci 1.2 po besedah režiserke Vodebove odprli še široko polje osebnih, intimnih tem, kot so strah pred smrtjo, soočanje z lastnim hiranjem, neizpolnjene želje, o katerih razmišljajo ob koncu življenja, ali želja, da bi bil prisoten v družbi, ne pa odrinjen na rob.

Škodičeva meni, da ljudje nekoč niso bili tako poučeni o tem, kaj sploh je starost, med mladimi ni bilo zavedanja, da jo bo vsakdo doživel ter da bo morda nekoč obnemogel. Tudi sama je v mladosti razmišljala podobno. "Ko si mlad, ne dojemaš, da te bolnik potrebuje, da je pomembno, da se mu prilagajaš in ugodiš zadnjim željam, ki jih ima. To obnemoglemu ogromno pomeni," je dejala Škodičeva.

Narava in sonce pomenita več kot računalnik

Med temami predstave je bilo tudi soočanje starejših s tehnologijo, skozi katero se slika občutek, da "nas je čas povozil". Teme tehnologije se v svoji vlogi v predstavi dotakne tudi Škodičeva. V predstavi je kritična do računalnika, za katerega pove, da ni njen prijatelj, saj stalno čepi med štirimi stenami, ona pa hoče v naravo, zato ga na koncu tudi razbije.

Škodičeva meni, da se je rodila mnogo prezgodaj, da bi lahko usvojila računalnik. Splet jo sicer danes zanima, s pomočjo sina na spletu rada poišče svoje soigralce, "da pa bi kar sedela in iskala, kaj vse se dogaja, to ni zame," je povedala upokojenka ter dodala, da ji narava pomeni mnogo več kot računalnik.

Pravi, da svoje telo ohranja pri zdravju s sprehodi v naravo in s pozitivnim razmišljanjem. Vsem starejšim svetuje, naj bodo aktivni, naj gredo v naravo, razgibajo svoje telo in razmišljajo pozitivno.

Delež starejših v EU vse večji

Delež starejših v EU je zaradi dolgotrajne nizke rodnosti in daljše pričakovane življenjske dobe vse večji. Po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat je bilo 1. januarja 2017 v EU 511,5 milijona prebivalcev. Skoraj petina med njimi, 19,4 odstotka, je bilo starih najmanj 65 let. Ta delež se je v primerjavi z letom poprej povečal za 0,2 odstotne točke, v primerjavi z desetimi leti prej pa za 2,4 odstotne točke. V naslednjih desetletjih se bo delež starejših v celotnem prebivalstvu še povečal zaradi generacije baby boom iz obdobja po drugi svetovni vojni.

Da se zaradi nizke rodnosti kot družba staramo, hkrati pa smo vedno bolj dolgoživi, je po mnenju evropske poslanke Tanje Fajon največji izziv Evrope. "Zato je pomembno in nujno, da zagotovimo okolje, v katerem bo v spremenjenih demografskih razmerah vsem zagotovljena dobra kakovost življenja ter da bo evropski socialni sistem vzdržen," je poudarila.

Po mnenju poslanke je možnosti za vključitev starejših v naš vsakdan veliko, bo pa treba vložiti še veliko truda na vseh ravneh, predvsem na ravni osveščanja, da bodo akcije in ukrepi za vključitev starejših usklajeni in za vse koristni.