V EU dogovor o pravicah potrošnikov v primeru nakupa blaga z napako
Pravosodni ministri EU so danes v Bruslju dosegli načelni dogovor o novih pravilih o pravicah potrošnikov v primeru nakupa blaga z napako. Za naše državljane je to korak naprej, zlasti pri varstvu njihovih pravic pri nakupu na spletu oziroma na daljavo, je poudarila pravosodna ministrica Andreja Katič.
Dogovor potrošnikom v vsej EU prinaša enotna pravila za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov v primeru, ko ima blago, kupljeno neposredno v trgovini ali na spletu, napako.
Slovenija se je ves čas pogajanj intenzivno zavzemala za ohranitev visoke nacionalne ravni varstva potrošnikov. Ocenjuje, da je sprejeto besedilo uravnotežen kompromis med varstvom pravic potrošnikov in interesi podjetij, je pojasnila Katičeva.
Uvaja se hierarhija jamčevalnih zahtevkov, tako da bo lahko potrošnik v primeru blaga z napako najprej zahteval neodplačno odpravo napake, in sicer popravilo ali zamenjavo blaga, šele v drugi fazi pa znižanje kupnine ali odstop od pogodbe.
Bo pa lahko v primeru, ko se napaka na blagu pojavi v manj kot 30 dneh od izročitve blaga, uveljavil pravico do zavrnitve - lahko bo odstopil od pogodbe in zahteval vračilo kupnine.
Glede na to, da takšen sistem predvideva tudi predlog nove slovenske potrošniške zakonodaje, je bila vključitev te pravice v besedilo direktive ključna za slovensko podporo novim pravilom.
Poleg tega dogovor predvideva, da lahko članice za določene kategorije blaga določijo fiksna obdobja, ki veljajo kot razumna za popravilo in zamenjavo, kar bo potrošnika varovalo pred prodajalčevim zavlačevanjem odprave neskladnosti.
V evropski organizaciji za varstvo potrošnikov Beuc dogovor komentirajo z oceno, da so se članice pravilno odločile, da niso poskušale oslabiti teh potrošniških pravic, temveč so poiskale možnosti za njihovo izboljšanje.
V potrošniški organizaciji so kot ključni izboljšavi izpostavili odločitev, da se v prvem letu po nakupu blaga v EU breme dokaza o ustreznosti blaga ob nakupu naloži prodajalcu, ter vključitev "pametnega" blaga, na primer telefonov in televizij, v direktivo.
Obžalujejo pa uvedbo hierarhije jamčevalnih zahtevkov, saj ta po navedbah Beuc za države, kot so Grčija, Portugalska in tudi Slovenija, pomeni, da bodo morale znižati svoje standarde.
Dosežen dogovor je izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom, v katerih so še mogoče spremembe.
Katičeva je danes v Bruslju še izpostavila, da se je ob robu zasedanja sestala z nemško ministrico Katarino Barley in portugalsko ministrico Francisco van Dunem. To je bilo njihovo prvo srečanje v okviru priprav na predsedovanje njihovih držav Svetu EU.
Strinjale so se, da je uveljavljanje vladavine prava eden temeljnih izzivov za EU in širše, zaradi česar bo to zagotovo ena od prioritet trio predsedstva, je povedala Katičeva.
Ministri so danes razpravljali tudi o vprašanju, ali je treba okrepiti boj proti antisemitizmu tudi s spremembo kazenskega prava, je še povedala Katičeva in izpostavila, da je Slovenija po poročilu med državami, ki ustrezno preganjajo zanikanje holokavsta.
Strinjali so se, da preganjanje s kazenskim pravom ni dovolj ter da je treba na vseh ravneh z ohranjanjem kulturne dediščine in spomina preganjati ne samo antisemitizma, ampak vse oblike sovražnega govora, ki se v zadnjem obdobju pojavlja, je poudarila ministrica.