#EUface

ICYDK 26.10.2018 10:00

Vsako fotokopiranje knjige je reproduciranje intelektualne lastnine

Fotokopiranje študijskega gradiva je nekaj, s čimer se je verjetno srečal vsak študent in veliko dijakov. Če kopiramo zapiske sošolca z njegovo privolitvijo, še nismo v prekršku, fotokopiranje knjig in drugega strokovnega gradiva brez upoštevanja zakonskih določil pa je kršitev avtorskih pravic in posledično kraja intelektualne lastnine.

Avtorska dela so po definiciji individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene. Z vidika študijskih gradiv sem sodijo zlasti pisana dela, kot so na primer članki, priročniki in študije, ter predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (denimo tehnične risbe, načrti in skice).

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Ko pisatelj na primer napiše roman, je njegovo delo že varovano in ima na njem avtorsko pravico. Ta traja za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Iz avtorske pravice izhajajo moralne avtorske pravice oziroma osebnostna upravičenja, materialne avtorske pravice oziroma premoženjska upravičenja in druge pravice oziroma druga upravičenja avtorja.

Avtorju je treba tako za vsako zakonsko utemeljeno uporabo dela izplačati nadomestilo, pri čemer izjeme med drugim veljajo za rabo knjižničnega gradiva v nacionalni, šolskih in visokošolskih ter specialnih knjižnicah.

Fotokopiranje avtorskih del v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih pa je urejeno s posebnim sporazumom, po katerem avtorji, katerih dela se fotokopirajo v teh ustanovah, za to dobijo posebno nadomestilo, izvajalci izobraževanja pa imajo olajšan dostop do gradiv.

Fotokopiranje da, vendar le za zasebno uporabo in ne v obsegu celotne knjige

Kot je pojasnila predstojnica Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja (ODKJG) Mirjam Kotar, lahko fizična oseba prosto reproducira delo v največ treh primerkih, če to stori za zasebno uporabo, če primerki niso izročeni ali objavljeni v javnosti ter če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.

"Pri tem pa veljajo še dodatne omejitve. Tako se knjige ne sme reproducirati v celotnem obsegu, kar pomeni, da je nekdo, ki je fotokopiral celotno knjigo, v vsakem primeru storil prekršek," je poudarila Kotarjeva.

Izjema je knjiga, katere naklada je pošla pred najmanj dvema letoma, a je treba to določilo, kot opozarja Kotarjeva, obravnavati s previdnostjo, saj so dela, ki so sicer že pošla, včasih še na voljo v antikvariatih.

Ob tem izpostavlja, da se pojem reproduciranja ne nanaša le na fotokopiranje, temveč vsako razmnoževanje na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki ter vsako razmnoževanje na katerem koli drugem nosilcu. Fotografiranje strani v knjigi s telefonom in pošiljanje teh fotografij sošolcem je na primer enakovredna kršitev.

Fotokopirnica: Zakonodajo dosledno spoštujemo

Točne podatke o kršitvah zakonodaje na tem področju je nemogoče pridobiti, saj fotokopirnice kot samostojne pravne osebe običajno ne sodelujejo s knjižnicami ali drugimi ustanovami. Kot kažejo neuradni podatki, pa študenti pogosto prihajajo v fotokopirnice s študijskim gradivom, med katerim so tudi celotne knjige, in jih fotokopirajo.

V fotokopirnici Zvezda danica, ki ima svoji poslovalnici tudi v središču Ljubljane, zagotavljajo, da dosledno spoštujejo vso zakonodajo. Kot je povedala študentka Metka Medved, ki dela v fotokopirnici, študenti zelo pogosto povprašujejo po fotokopijah knjig v celotnem obsegu, a jih morajo zavrniti.

"Zakonodaja pač določa, da ne smemo kopirati celotnih knjig. Tudi vodstvo fotokopirnice nas ob začetku dela seznani s pravili, med drugim s tem, da fotokopiranje del v celotnem obsegu ni dovoljeno," je dodala.

Študenti: Gradivo si priskrbimo v knjižnici ali knjigarni

Špela, študentka drugega letnika obramboslovja na fakulteti za družbene vede, gradiv, ki jih potrebuje za študij, ne fotokopira. Kot je pojasnila, na fakulteti prodajajo skripte, ki jih sicer lahko kupi tudi od starejših študentov. "Sicer pa včasih tudi kupim celotno knjigo," je dodala.

Podrobnosti zakonodaje, ki velja na tem področju, sicer ne pozna. Enako velja za Julijana, študenta tretjega letnika evropskih študij na isti fakulteti, ki poudarja, da pa se zaveda, da kopiranje celotnih knjig ni dovoljeno.

"Knjig za študij tako ali tako ne kopiram. Običajno si jih izposodim v knjižnici, profesorji pa gradivo včasih objavijo tudi na spletu. Nekatero gradivo je na voljo tudi na portalu študijskih gradiv Zebra, kjer ga sicer ni veliko, v fotokopirnici pa je mogoče kupiti tudi skripte," je povedal.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.