#EUface

Novica 10.8.2018 8:45

Centri ponovne uporabe - novo življenje za odslužene predmete

piše Martina Gojkošek

Povprečen Slovenec vsako leto zavrže 10 kilogramov še uporabnih izdelkov. Takim izdelkom lahko novo življenje vdihnejo centri ponovne uporabe. Ti rabljene predmete popravijo, polepšajo ali preoblikujejo, nato pa jih prodajo novim lastnikom. Kupce v tovrstnih centrih oziroma trgovinah najpogosteje še vedno pritegne ugodna cena.

V Sloveniji pri preprečevanju nastajanja odpadkov dosegamo vedno boljše rezultate, kljub temu pa zadnji podatki še vedno kažejo, da v povprečju vsak od nas zavrže več kot 10 kilogramov še uporabnih predmetov na leto, izpostavljajo v Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Med zavrženimi predmeti se pogosto znajdejo še vedno popolnoma uporabna oblačila, modni dodatki, oprema za dom, pohištvo, posoda, igrače in gospodinjski aparati. "To se dogaja predvsem zato, ker kupimo več, kot potrebujemo, ne vemo, kaj storiti s stvarmi, ki so nam odslužile, in ne znamo dovolj ceniti tega, kar že imamo," so izpostavili na spletnih straneh zbornice.

Ena od možnosti, kam s stvarmi, ki jih ne potrebujemo več, so centri ponovne uporabe. Ti centri dajejo novo življenje starim, odvečnim ali poškodovanim predmetom, hkrati pa pogosto dajejo delo težje zaposljivim. Številni centri delujejo pod okriljem občin oziroma komunalnih podjetij, drugi so plod dela raznih društev, zavodov oziroma nevladnih organizacij. V centrih opažajo, da jih kupci najpogosteje obiščejo zaradi ugodnih cen ter unikatnosti ponujenih predmetov.

Le malo res osveščenih

Območje centra ponovne uporabe v Ormožu pokriva območje 10 lokalnih skupnosti. "Koncept ponovne uporabe je povsod sprejet zelo pozitivno," je povedala direktorica centra Marinka Vovk.

Pri njih se sicer najpogosteje oglasita dve skupini ljudi. "Eni so tisti, ki se zavedajo problema hiperprodukcije, pomena kroženja virov in varčevanja z viri ter imajo minimalističen življenjski stil. Drugi so tisti, ki želijo privarčevati in zato raje kupujejo v reuse centrih - centrih za ponovno uporabo, hkrati pa zaradi nižjega standarda lahko uporabljajo kakovostne izdelke," je dodala Vovkova.

V mariborskem Središču ponovne uporabe Ropotarnca, ki deluje pod okriljem društva Aktiviraj se, ocenjujejo, da je le kaka desetina strank ozaveščenih in poznajo koncept ponovne uporabe ter že uporabljene predmete kupujejo iz tega razloga. Večina pa pri njih kupuje, ker so cene ugodne ter ker prodajajo izdelke, ki jih v ostalih trgovinah ni mogoče najti. Velikokrat se pri njih oglasijo zbiralci starin in nenavadnih predmetov ali zgolj ljudje, ki iščejo socialne stike in pogovor, je povedala Jasna Beršnjak.

Predmete oz. izdelke, ki jih obnovijo oz. reciklirajo, kupujejo stranke, ki želijo nekaj posebnega, unikatnega, so pripravljeni plačati nekaj več in se vsekakor zavedajo dodane vrednosti obnovljenih predmetov. "Teh je v Sloveniji, predvsem v Mariboru, zelo malo," opažajo ob tem.

"Naši občani so se zelo dobro odzvali na koncept ponovne uporabe. Od ustanovitve dalje opažamo vsakoletni trend naraščanja števila zajetih oziroma prepuščenih predmetov, obiski naših delavnic in drugih aktivnosti, ki jih izvajamo," pa so povedali v Komunalnem podjetju Vrhnika. "Na splošno lahko zatrdimo, da smo dobro sprejeti v lokalnem okolju, kar zaznavamo tudi skozi naraščanje obiska kupcev v naši trgovini Depo v središču Vrhnike," so dodali.

V njihovo trgovino prihajajo redne stranke, ki rade preverjajo njihov prodajni asortiman. "Pri novih strankah opažamo, da prihajajo iz drugih, nam sosednjih občin, in iščejo specifične predmete, kot so knjige, slike, kolesa, predmete starejšega datuma," so dodali na Vrhniki.

Prijazno do okolja in lokalne skupnosti

Ponovna uporaba predmetov ima številne pozitivne učinke. Prvi je dejstvo, da z njo preprečujemo nastanek odpadkov. "Navidezen odpadek, na primer poškodovan kos pohištva, obnovimo, iz poškodovanih oblačil in tekstila pa naredimo druge izdelke," je pojasnila Vovkova.

Drugi pozitiven učinek je varčevanje z viri. "Mi ne uporabljamo novih virov, niti za opremo, vse je uporabljano v procesu kroženja. Tako se ljudje naučijo, kaj vse je mogoče znova uporabiti," je povedala direktorica ormoškega centra.

V finančnem smislu centri ponovne uporabe varčujejo tako, da se odrečejo nabavi novih materialov, čeprav Vovkova opozarja, da je za njihovo bilanco težava dejstvo, da nihče ne krije stroškov priprave materiala na ponovno uporabo. "Za odpadke morajo ljudje plačati stroške odlaganja, za ponovno uporabo pa ničesar ne plačajo," je ponazorila.

Prihranjeni so tudi toplogredni plini, ki sicer nastanejo pri pridobivanju surovin ter transportu. "Vrednost dejavnosti centrov za ponovno uporabo je namreč v lokalnih izdelkih, ki jih ni mogoče kupiti nikjer drugje. To je pomembno tudi za turistično ponudbo in motivacijo skupnosti, da je mogoče razvijati nove rešitve iz problemov, ki jih rešujemo z zmanjševanjem porabe virov in zaposlovanjem lokalne delovne sile," je še poudarila sogovornica.