#EUface

ICYDK 16.5.2018 15:46

V Bistri o zvokih in njihovi uporabi

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri bo od petka na ogled instalacija z imenom Zvoki sprememb, ki jo je v okviru evropskih projektov Sounds of Changes/Zvoki sprememb in ICYDK: Če slučajno še ne veš pripravil umetnik Gašper Torkar. Posnete zvoke je uporabil in interpretiral ter jih bo predstavil v muzejskem okolju.

Gašper Torkar je umetnik, ki deluje na področjih zvoka in poezije. Leta 2013 je pri LUD Literatura izdal svoj pesniški prvenec Podaljšano bivanje, lani pa svojo prvo glasbeno izdajo Dreams of Others pri založbi Kamizdat. Glasbo pod svojim imenom ustvarja za različne kontekste, od klubskih do gledaliških in intermedijskih.

Kot so poudarili v tehniškem muzeju, je zvok nepogrešljiv del našega dela in vsakdanjega življenja. Vedno je prisoten, pa če ga opazimo ali ne. Predstavlja pomemben vidik, ko želimo doživeti, raziskati, obnoviti in razumeti različne pokrajine, okolja in kulturno dediščino.

"Zato moramo zvoke iz različnih delov Evrope posneti in jih ohraniti, da bi lahko preučevali in poglobili naše razumevanje zgodovine, učili o njej ter omogočili mladim, da odkrivajo evropsko zgodovino industrijske družbe na nove in vznemirljive načine," so poudarili.

Tehniški muzej Slovenije je skupaj z muzeji s Švedske, Nemčije, Finske in Poljske vključen v evropski projekt Sounds of Changes/Zvoki sprememb, katerega cilj je zbrati zvoke iz preteklih in obstoječih delovnih okolij v Evropi ter ustvariti javno dostopno bazo podatkov. Poudarek je predvsem na beleženju "ogroženih" zvokov, ki so bili nekoč del naših življenj, a počasi tonejo v tišino.

"Posnetki, ki nastajajo v okviru projekta, so odlično izhodišče za odkrivanje tujega zvočnega sveta - preteklosti. Vsak od njih vsebuje svoj lasten fizičen prostor, težo, gibanje in pomen. Skozi specifičen modus poslušanja so že sami po sebi glasba. Ko pa v proces vključiš še sodobna digitalna orodja in kompozicijske tehnike, se iz njih odprejo skriti svetovi, ki imajo svojo lastno težo, gibanje ter prostor. V teh tujih in vendar še vedno dostopnih svetovih se pomen tvori na nove, neznane načine," je o projektu po navedbah muzeja povedal Torkar.

Za prvo kompozicijo je večinoma uporabil široko paleto kovinskih zvokov od manjših naprav in orodja do večjih industrijskih obratov. "Zanimivi so mi bili predvsem zaradi bogate teksture in več možnosti za dodatno obdelovanje," je pojasnil. Za drugo kompozicijo pa se je osredotočil na razširjene in s klavirjem poglobljene zvoke pisalnega stroja ter "zamišljeno vzdušje, ki ga njegova virtualnost prikliče".

Kot je izpostavil Torkar, je intelektualna lastnina v informacijski dobi hitrega pretoka informacij tudi na področju glasbe večplasten pojem. Internet, kjer poteka večina njenega dometa, je tako lahko po njegovih besedah področje razlastitve tako skozi piratsko presnemavanje kot tudi opolnomočenje posameznikov in manjših glasbenih založb, ki jim internet nudi orodja in platforme za avtonomno poslovanje, ki zaobide mnoge tradicionalne posrednike.

"V mnogih državah nadomeščajo še ne dolgo nazaj vseprisotno piratizacijo glasbe s plačljivimi, a hkrati dostopnimi modeli poslovanja. Ti vsaj načeloma zagotavljajo, da so avtorji pošteno kompenzirani in da se avtorske pravice na področju glasbe spoštuje. Kljub stalnemu vmešavanju kapitala se razvijajo vedno novi in pravičnejši modeli distribucije, ki povezujejo ustvarjalce s svojimi poslušalci in uporabniki," je še dodal.

Boljšemu razumevanju intelektualne lastnine je namenjen tudi projekt ICYDK, ki ga od marca izvaja Tehniški muzej Slovenije ob sofinanciranju evropskega urada za intelektualno lastnino. Gre za enoleten projekt, katerega ime izhaja iz kratice ICYDK, priljubljenega akronima za frazo In Case You Did not Know (Če slučajno še ne veš). V ospredju projekta bodo predvsem mladi s poudarkom na starostni skupini od 13 do 18 let, ki jih bodo osveščali o intelektualni lastnini.