V Bistri razstava o Petru Florjančiču in intelektualni lastnini

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so odprli nadgrajeno razstavo Ko ideja postane lastnina: Peter Florjančič in intelektualna lastnina, s katero predstavljajo življenjsko pot izumitelja Petra Florjančiča. Izpostavljajo tudi njegove dosežke na področju inovacij in pomen intelektualne lastnine za družbo.

Leta 1919 na Bledu rojeni Florjančič se je izšolal za tekstilnega tehnika in do druge svetovne vojne uspešno deloval na področju tkalstva. Da bi ubežal vpoklicu v nemško vojsko, je leta 1943 pobegnil čez Alpe v Švico. Nato je živel in delal v tudi v Monaku, Avstriji, Nemčiji in Italiji, za kratek čas pa tudi v New Yorku. Leta 1998 se je vrnil na Bled, kjer še vedno ustvarja in pripravlja nove izume.

Med njegovimi najbolj znanimi izumi so razpršilec za parfumsko stekleničko, okvirček za diapozitive, stroj za brizganje plastike in plastična zadrga. Leta 1957 je izumil tudi zračno blazino za avtomobil, a tehnika tedaj še ni bila dovolj razvita, da bi izum lahko tudi izpopolnil in patentiral.

V Bistri so med drugim razstavljene njegove statve, ki so jih zaradi polovično avtomatiziranega postopka dela lahko uporabljali tudi invalidi, in steklenički za parfum. Njegova življenska pot in izumi so predstavljeni na razstavnih panojih, ki obiskovalcu predstavijo tudi pomen intelektualne lastnine za njenega avtorja, gospodarstvo in celotno družbo.

Odprtja razstave se je med drugim udeležila Florjančičeva hči Marion Florjancic, ki ga je leta spremljala tudi poklicno kot njegova asistentka. Očeta, s katerim je obiskala številne države in spoznala "številna velika imena", je opisala kot izjemnega človeka. "S svojim delom je izžareval izjemen talent, ki te težko pusti ravnodušnega," je poudarila.

Razstavo so odprli v sklopu otvoritvenega dogodka ob začetku projekta ICYDK: Če slučajno še ne veš, ki ga izvaja Tehniški muzej Slovenije ob sofinanciranju Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO) ter v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino, Slovensko tiskovno agencijo, fakultetami, šolami in drugimi.

Gre za enoletni projekt, katerega ime izhaja iz kratice ICYDK, priljubljenega akronima za frazo In Case You Did not Know (Če slučajno nisi vedel). V ospredju projekta bodo predvsem mladi s poudarkom na starostni skupini od 13 do 18 let, ki jih bodo ozaveščali o intelektualni lastnini ter skušali vplivati na njihovo dojemanje, vrednotenje in posledično ravnanje.

Izhajali bodo iz vloge intelektualne lastnine v njihovem vsakdanjem življenju in posledično iz ugotovitev analiz, ki jih je v državah EU izvedel EUIPO oziroma Observatorij za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2016 in 2017. Te med drugim kažejo na zaskrbljujoče trende v odnosu in samem dojemanju intelektualne lastnine med mladimi. Analize so pokazale, da se slovenska mladina na žalost uvršča na dno lestvice.

Kot je ob odprtju razstave povedala sekretarka na uradu za intelektualno lastnino Petra Boškin, velik delež mladih kljub razmeroma visoki stopnji zavedanja in osveščenosti o intelektualni lastnini uporablja digitalne vsebine in kupuje ali uporablja izdelke, ki kršijo pravice o tej lastnini.

"Še posebej izstopa podatek, da jih je v digitalnem okolju, kjer kot uporabniki že sicer prevladujejo mladi, to zavestno storila kar četrtina. Gre za delež, ki je z vidika gospodarskih in širših družbenih posledic zaskrbljujoč, še posebej ker gre za del družbe, ki bo pomemben uporabnik intelektualne lastnine tudi v prihodnje," je poudarila.

V tehniškem muzeju si po besedah avtorice razstave in koordinatorice projekta Irene Marušič želijo javnosti z aktivno udeležbo predstaviti, da je spoštovanje avtorskih in drugih sorodnih pravic nekaj, kar vpliva tudi na njihovo življenje oziroma da nespoštovanje teh pravic prinaša negativne posledice.

Aktivnosti bodo potekale v Tehniškem muzeju Slovenije in njegovih enotah - Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, Ogledni depo v Pivki - ter na osnovnih in srednjih šolah po državi. Veliko vsebin bo dostopnih tudi na spletu.