"Na področju podnebnih politik je preveč leporečja in premalo sprememb"

Po svetu se vsako leto soočamo s številnimi ekstremnimi pojavi, ki jih povzroča vse bolj toplo podnebje. Če ne bomo spremenili načina proizvodnje in porabe energije, bodo ti pojavi postali vse bolj intenzivni, to pa bo naredilo vsa naša življenja veliko bolj tvegana, je prepričana Katja Huš iz okoljske organizacije Greenpeace.

Huševa z Greenpeaceom sodeluje že od svojih študentskih let. Pri svojem delu se največkrat ukvarja predvsem z energetskimi in podnebnimi politikami.

Kot pravi, se z Greenpeaceovo ekipo vseskozi trudijo po svojih najboljših močeh "pritiskati na državo, da vodi odločen boj s podnebnimi spremembami, da pravočasno opustimo fosilna goriva in začnemo napajati naša življenja na čistejše vire".

Pred dejstvo, da moramo prenehati kuriti nafto, premog, plin, so postavljene vse države sveta. Prvi na tej poti moramo biti zagotovo države t. i. razvitega sveta, kamor uvrščamo tudi Slovenijo, meni Huševa.

Vsako leto lahko namreč spremljamo vse večje opustošenje, ki ga povzroča čedalje bolj toplo ozračje - od uničujočih neurij, poplav, ki že silijo ljudi po svetu, da zapuščajo svoje domove. Posledice podnebnih sprememb pa izkušamo tudi v Sloveniji.

"Če ne bomo spremenili načina, kako proizvajamo in porabljamo našo energijo, bodo ekstremni vremenski pojavi, kot so vročinski valovi in ekstremne suše, postali vse bolj intenzivni. To pa bo naredilo vsa naša življenja veliko bolj tvegana," opozarja Huševa.

Marca lani so se člani Greenpeacea pridružili tudi podnebnemu gibanju Breakfree. Gre za svetovno podnebno gibanje, ki z večjimi akcijami poskuša pritiskati na države, investitorje, energetska podjetja in energetske družbe, da vzamejo svojo podporo fosilnim virom.

Evropska unija bi na področju podnebnih politik lahko storila več

Kot opaža Huševa, je Evropska unija pred časom res veljala za prvakinjo v podnebnih politikah za države, ko jih je spodbujala, da naredijo še več na tem področju, danes pa je na tem področju počasna in manj ambiciozna. "Tudi v Evropski uniji je vse preveč leporečja, lepih dokumentov, premalo pa sprememb," je prepričana.

Evropska unija bi po njenem mnenju lahko naredila več. Med ukrepi, ki bi jih morala uvesti so hitrejše zniževanje izpustov toplogrednih plinov in hitrejše opuščanje fosilnih goriv. Poleg tega bi morali sektor energetike bolj odpreti ljudem in manjšim akterjem.

"Če je bila proizvodnja in upravljanje energije doslej v rokah manjšega števila večjih centraliziranih elektrarn, kot so večje termoelektrarne in jedrske elektrarne, nam novi viri obnovljive energije, kot so sončna in vetrna energija, omogočajo, da vsak od nas postanejo proizvajalec energije. Ta potencial morajo države EU prepoznati in ga spodbujati."

Po navedbah Greenpeacea bi lahko skoraj polovica prebivalcev Slovenije do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra ter s tem zadovoljila četrtini potreb Slovenije po električni energiji.

EU z energetsko politiko do trajnostne, konkurenčne in varne oskrbe z energijo

Evropa se srečuje z vedno večjim povpraševanjem po energiji, nestabilnimi cenami in moteno oskrbo, obenem pa mora zmanjšati vpliv energetskega sektorja na okolje. Zato EU potrebuje jasno energetsko strategijo. Energetska politika EU ima tri glavne cilje: varnost oskrbe, konkurenčnost in trajnost.

Več o tem na tem spletnem naslovu.

Slovenija zaostaja za drugimi državami EU

Slovenija na mnogih področjih boja proti podnebnim spremembam zaostaja za drugimi državami EU, je kritična Huševa.

Na področju obnovljivih virov energije se preveč zanašamo zgolj na hidroenergijo, nove vire, kot so sončna ali vetrna energija, pa uvajamo počasneje kot druge države.

Poleg tega namerava veliko članic EU, med drugim Nizozemska, Avstrija, Italija, Portugalska, Italija, opustiti premog v naslednjih 10 ali 20 letih. "Trenutna vlada v Sloveniji pa bi dovolila kuriti premog do sredine stoletja, kar je nesprejemljivo," poudarja Huševa.

"Področje energetike je svet, kjer se pretaka ne samo veliko denarja, temveč tudi veliko interesov. Vsakršna večja sprememba hitro stopi na prste nekaterim trenutnim večjim akterjem, ki bi si želeli ohraniti obstoječe stanje. Za večje spremembe je potrebna neka mera političnega poguma, ki pa ga očitno v Sloveniji še nismo zbrali."

Energetski koncept Slovenije

Eden pomembnih dokumentov, ki naj bi začrtal smernice razvoja Slovenije na področju energetike in boju s podnebnimi spremembami do leta 2030, je Energetski koncept Slovenije. Vlada je predlog resolucije energetskega koncepta sprejela 1. marca.

Krovna cilja Energetskega koncepta Slovenije sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 glede na raven iz leta 1990 in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 80 odstotkov do leta 2050 glede na raven iz leta 1990. Pri tem bo pomembno tudi opuščanje uporabe premoga.

"Četudi naj bi to bila neka strategija do leta 2030, v tem dokumentu ne vidimo enega konkretnega cilja za naslednje desetletje," je poudarila Huševa.

"Medtem ko bi se morali pogovarjati o opuščanju premoga, v tem dokumentu piše, da lahko naše premogovne elektrarne delujejo do sredine stoletja. Medtem ko večina držav, po katerih se zgledujemo, stavi na sončno, vetrno energijo, kot alternative, ki jih moramo spodbujati, bi Slovenija v naslednjem desetletju praktično zaustavila razvoj teh tehnologij."

Po mnenju Greenpeacea bi državna energetska strategija morala odločno utirati pot energetski tranziciji: opuščati fosilna goriva, najprej premog, zmanjševati rabo energije in intenzivno razvijati razpršene obnovljive vire energije, ki bi neposredno koristili sto tisočim prebivalcem Slovenije.

Vlada je predlog resolucije energetskega koncepta sprejela 1. marca.

Mladi in energetika

Področje energetike in energetskega prehoda se po mnenju Huševe dojema kot zelo tehnično področje ozke skupine strokovnjakov, zaradi česar te teme tako mladim kot tudi starejšim niso blizu.

Kljub temu se nadeja, da mlade skrbi, v kakšen svetu živijo, "da imajo zavedanje, da so naša življenja boljša, če imamo stabilno podnebje, čiste reke, kvalitetno prst, čist zrak. Da imajo zavedanje, da so odločitve, ki se sprejemajo v njihovi občini, državnem zboru, odločitve, ki jih sprejemajo ministrstva, predsednik vlade, tudi njihove odločitve in da zato ne smemo prepustiti političnim razredom, da gredo svojo pot".

Mladi se lahko Greenpeaceovi skupini prostovoljcev priključijo skozi celo leto. "Sicer pa smo vedno zelo veseli, ko se skupine mladih povežejo neodvisno, imajo kakšen projekt in pristopijo do nas za konkretno podporo, kar z veseljem damo," je še dejala Huševa.