#EUface

Novica 13.2.2018 18:34

Za mlade invalide je šport zelo pomemben pri vključevanju v družbo in za pozitivno samopodobo

Država je lani izenačila vse pogoje športa invalidov s športom nasploh, Zveza za šport invalidov - Paraolimpijski komite (ZŠIS - POK) pa bo skušal v naslednjem obdobju vzpostaviti pogoje, da se bo več mladih invalidov vključilo v športne aktivnosti, ki so zelo pomembne pri vključevanju v družbo in za pozitivno samopodobo.

"Nimamo mrež, ki bi bile razvejane na lokalni ravni države. To bomo skušali storiti s projektom Postani športnik. Društva invalidov, športne klube in nacionalne panožne zveze želimo vključiti in prepričati, da bi imeli na vseh stopnjah tudi šport invalidov. Pokazali bomo primere dobre prakse, kot je v Ljubljani, ter regijsko povezati šport invalidov. Z namiznoteniško in kajakaško zvezo že zelo dobro sodelujemo, težava pa je pri pridobivanju novih mladih športnikov," je pojasnil predsednik ZŠIS - POK Damjan Lazar.

Dodal je, da je treba v omenjene aktivnosti vključiti tudi zdravnike in učitelje športne vzgoje, da bodo znali motivirati mlade invalide k bolj aktivnemu in posledično bolj zdravemu življenjskemu slogu. Nina Ivanc iz društva Invalid Ljubljana je opozorila, da je zelo pomembno tudi, da lokalna skupnost, pa tudi država, prepoznata pomen športa invalidov, "saj morajo biti športni objekti dostopni tudi tistim, ki so gibalno ovirani".

"Na državni ravni smo lani izenačili vse pogoje in govorimo o enem športu, ne posebej o športu invalidov in ostalem športu. Izenačene so vse statusne pravice, prek sofinanciranja države pa bomo letos začeli z vključevanjem športa invalidov v programe panožnih zvez," je napovedal direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj.

Lani so opravili raziskavo o učinkih športa in se osredotočili predvsem na psihološki vidik. "Pri tem smo se oprli na prej opravljene tuje raziskave. Raziskavo smo opravili na okrog 300 invalidih, nekaj je bilo med njimi tekmovalno usmerjenih, nekaj rekreativcev, nekaj pa je bilo neaktivnih. Ugotovili smo same pozitivne stvari športa, pozitivne vplive na samopodobo, na spopadanjem s stresom, pozitivno čustvovanje," je pojasnila Lena Gabršček, diplomirana psihologinja in kapetanka ženske reprezentance v odbojki sede, ki je sodelovala v raziskavi.

Mojca Vaupotič je pojasnila, da se je za šport invalidov začela zanimati, ker je mati otroka s cerebralno paralizo. Uspešno se je vključil v športni klub in v redno šolo, sama pa se je zaradi tega v naslednjih letih aktivno vključila za pomoč drugim. Sedaj je strokovna sodelavka Zveze Sonček, zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in članica komisije za parakarate pri Karate zvezi Slovenije. "Prav vsak otrok, tudi tisti, ki ima takšne ali drugačne pomanjkljivosti, ima iste potrebe. Potrebuje ljubezen, oporo, vzgojo, pa tudi gibalne aktivnosti, šport," je izpostavila Vaupotičeva.

Strokovna direktorica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča Helena Burger je na okrogli mizi Maxi kluba Slovenske tiskovne agencije in ZŠIS - POK dejala, da po uspešnih rehabilitacijah po poškodbah mnogokrat ne vedo, kam bi potem vključili mladega človeka, ki zapusti inštitut, ker je premalo informacij, kateri klubi in športne zveze vključujejo tudi invalide. Na drugi strani pa je direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc dejal, da je njegova zveza razvila programe in vse drugo, da bi se lahko invalidi vključili v kajakaški šport "pa ni mladih, ki bi izkoristili pogoje, ki jih lahko nudimo in kar je izkoristil Dejan Fabčič, ki je že dosegel vrhunske mednarodne izide".

Andrej Novotny je predstavil uspešen plesni klub Zebra, ki je oral ledino na področju plesa gibalno oviranih pri nas; pred letom 2009 je bil ta klub plesna skupina Step'n'roll, ki je nastal na pobudo članov Društva študentov invalidov Slovenije. Zebra je prvi slovenski klub, ki se ukvarja s standardnimi in latinsko ameriškimi plesi.

"Plavam zelo rad, v tem sem se našel in to me motivira tudi na drugih področjih življenja. Pomembna pa je tudi dobra družba vrstnikom, ki nas povezuje šport," je dejal paraplavalec Patrik Jagodic, ki je opisal tudi svoj običajni dan, ki je povsem enak, kot je sicer dan plavalca, in ga večinoma sestavljajo treningi, šolanje in učenje.

Edina razlika je pomočnik, ki ga potrebuje včasih, ker je na invalidskem vozičku. Jagodic je izpostavil tudi pomen dobrega športnega vzgojitelja, trenerja, ki ga je sam našel v Primožu Černilcu, učitelju športne vzgoje. Tudi Barbara Meglič, vrhunska paranamiznotenisačica, je izpostavila velik pomen športa pri vključevanju v družbo.

O največjih izzivih, s katerimi se srečujejo mladi invalidi, ko se želijo vključiti v športne aktivnosti in v širšo družbo, bodo govorili tudi na treh delavnicah v marcu, ki bodo namenjeni športnim pedagogom, staršem in mladim invalidom ter pediatrom, družinskim zdravnikom in fizioterapevtom.