V ospredju sodelovanja med EU in Afriko trgovina, razvoj in varnost
EU z Afriko sodeluje na več področjih. V ospredju so trgovina, razvojno sodelovanje, varnost, v zadnjih letih pa vse bolj tudi migracije in boj proti terorizmu. Slovenija glede razvojne pomoči Afriki zastopa stališče, da razvoja ni brez varnosti na eni strani ter brez varovanja človekovih pravic na drugi strani.
EU se v okviru sporazuma iz Cotonouja, ki je krovni okvir za odnose z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami pogaja o vrsti sporazumov o gospodarskem partnerstvu z 48 državami iz podsaharske Afrike. Namen teh sporazumov je vzpostaviti skupno trgovinsko in razvojno partnerstvo, podprto z razvojno pomočjo. Drugi okvir sodelovanja je skupna strategija EU-Afrika iz leta 2007, ki se izvaja na podlagi periodičnih akcijskih načrtov.
Unija v skladu s svojo vrednoto solidarnosti z revnimi državami sveta financira tudi razvojne programe in pobude, ki koristijo več afriškim državam. Večina sredstev prihaja iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), katerega proračun za obdobje 2014-2020 znaša 30,5 milijarde evrov.
V okviru skupne varnostne in obrambne politike je EU v Afriki začela izvajati več vojaških in civilnih misij in operacij. Misije EU trenutno delujejo v Srednjeafriški republiki, Libiji, Maliju, Nigru in Somaliji. V misiji EU v Maliju sodelujejo tudi slovenski vojaki.
Zadnja leta pa so najbolj v ospredju migracije, saj številni prebivalci Afrike v želji po boljšem življenju skušajo priti v Evropo. Pri tem jih večina uporabi nevarno pot čez Sredozemsko morje, na kateri številni izgubijo življenje.
Novembra 2015 so se voditelji EU in afriških držav, ki jih to vprašanje najbolj zadeva, dogovorili o akcijskem načrtu iz Vallette. Ta obsega 16 konkretnih ukrepov za odziv na množični prihod migrantov v Evropo. Februarja lani pa so voditelji EU sprejeli izjavo z Malte, v kateri so izrazili namen, da bodo okrepili sodelovanje z Libijo, glavno izhodišče za pot afriških migrantov v Evropo.
EU podpira tudi pobude in dejavnosti za boj proti terorizmu na afriški celini. Junija lani se je unija zavezala, da bo 50 milijonov evrov namenila za podporo novoustanovljenim skupnim silam držav Sahela G5, da bi izboljšale varnost v regiji.
Partnerstvo EU-Afrika se izvaja prek uradnega dialoga na različnih ravneh. Voditelji držav ali vlad se vsaka tri leta srečujejo na vrhu EU - Afrika. Zadnje tovrstno srečanje je bilo novembra lani v Abidžanu v Slonokoščeni obali. Osrednja tema vrha so bile naložbe v mlade, kar je postala ključna prednostna naloga za Evropo in Afriko. Poleg tega potekajo še srečanja na ministrski ravni ter srečanja med Evropsko komisijo in Komisijo Afriške unije.
Slovenija po besedah generalne direktorice direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo na zunanjem ministrstvu Sabine R. Stadler glede razvojne pomoči Afriki zastopa stališče, da razvoja ni brez varnosti na eni strani ter brez varovanja človekovih pravic na drugi strani.
Razvojno pomoč Slovenija prispeva po multilateralnih kanalih (EU, Združeni narodi, Svetovna banka) in dvostranskih kanalih. Pri dvostranski pomoči gre večinoma za finančno podporo posameznim projektom, ki jih izvajajo slovenske institucije in nevladne organizacije. Novost pa je vključevanje zasebnega sektorja v mednarodno razvojno sodelovanje.
Za razvojno pomoč prek multilateralnih kanalov je bilo v letu 2016 in lani namenjenih po deset milijonov evrov in toliko naj bi namenila tudi letos in v prihodnje. Za dvostransko pomoč pa je Slovenija leta 2016 namenila malo manj kot pol milijona evrov, za lani pa še ni podatkov.
Med projekti je Stadlerjeva izpostavila projekt telemedicine na Zelenortskih otokih, ki se je začel leta 2011 in v okviru katerega so z elektronskimi povezavami povezali 11 medicinskih centrov na devetih otokih, načrtujejo pa še dva taka centra.
Več projektov je namenjeno tudi otrokom in mladim, ki so med prioritetami slovenske zunanje politike. Med njimi je projekt Naše pravice, ki ozavešča otroke o človekovih pravicah in ga Slovenija izvaja po vsem svetu, tudi v Afriki.