Bruselj z vizijo za evropski izobraževalni prostor do leta 2025
Evropska komisija je danes razgrnila vizijo za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki je njen prispevek k razpravi na socialnem vrhu EU v petek v Göteborgu. Med konkretnimi cilji sta okrepitev programa študentske izmenjave Erasmus in uvedba študentske kartice EU, ki naj bi hranila akademske informacije.
Do leta 2025 bi morali živeti v Evropi, kjer je učenje ali delo v drugi članici EU norma, je namen vizije danes v Strasbourgu pojasnil podpredsednik komisije Jyrki Katainen.
Na vprašanje, zakaj Bruselj predstavlja izobraževalni sveženj, če naj bi bil švedski vrh v petek namenjen socialnim temam, je Katainen odgovoril, da je delo najboljša socialna politika, izobraževanje pa omogoča zaposlitev.
Komisija poudarja, da sta izobraževanje in kultura ključna pri soočanju z izzivi starajočega se prebivalstva, digitalizacije, lažnih novic, populizma in ksenofobije.
Temeljni namen svežnja je zagotoviti, da bodo državljani EU odporni na spremembe v svetu. To pomeni, da se bodo znali prilagajati spremembam zaradi digitalizacije in umetne inteligence, je pojasnil Katainen.
Med konkretnimi cilji je podpredsednik komisije izpostavil izboljšanje priljubljenega programa Erasmus +, tudi s povečanjem finančnih sredstev. Erasmus je v minulih 30 letih devetim milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje ali učenje v drugi državi.
Katainen je med cilji izpostavil tudi uvedbo študentske kartice EU, ki naj bi na uporabniku prijazen način hranila informacije o akademski zgodovini posameznika.
Eden od ciljev je izboljšanje znanja tujih jezikov s postavitvijo novega merila: vsi mladi Evropejci naj bi do leta 2025 ob koncu srednješolskega izobraževanja poleg maternega dobro znali še dva tuja jezika.
Med cilji so še tesnejše sodelovanje pri razvoju kurikuluma, spodbujanje vseživljenjskega učenja, priprava novega digitalnega izobraževalnega akcijskega načrta in vzpostavitev mreže evropskih univerz.
Vizija predvideva tudi zagon "sorbonnskega procesa", ki naj bi nadgradil bolonjski proces in izboljšal vzajemno priznavanje diplom.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je svojo vizijo o Evropi septembra razgrnil na pariški Sorbonni. V njej je prav tako veliko pozornosti namenil izobraževanju, na primer predlagal je mrežo evropskih univerz in izpostavil pomen znanja vsaj dveh tujih jezikov.
Bruseljska vizija predvideva še izboljšanje naložb v izobraževanje z novim merilom: članice naj bi za izobraževanje namenjale pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Prav tako komisija v vizijo vključuje pobude za ohranitev evropske kulturne dediščine in spodbujanje evropske identitete in kulture.
Poleg omenjenega si komisija želi še širše uporabe televizijskega programa Euronews, vzpostavljenega leta 1993. Program delno financirajo evropski davkoplačevalci, ki bi morali imeti dostop do teh vsebin, je poudaril Katainen.
V komisiji izpostavljajo, da so za izobraževalne politike seveda pristojne članice - zato tudi ni zavezujočih ciljev, a dodajajo, da lahko pomembno prispeva tudi EU.
EU sicer ne more narekovati nacionalnih izobraževalnih politik, lahko pa v okviru evropskih priporočil članicam za proračunsko in reformno ukrepanje v sklopu evropskega semestra izpostavlja pomen reform na področju izobraževanja.
Vizija sodi v sklop razprave o prihodnosti Evrope. Voditelji članic unije bodo v petek sploh prvič podrobneje razpravljali o izzivih na področju izobraževanja, je izpostavil Katainen.
Podlaga za vizijo je rimska izjava, v kateri so se ob 60. rojstnem dnevu EU voditelji zavezali k oblikovanju unije, ki bo mladim zagotavljala najboljšo izobrazbo in usposabljanje ter študij in delovna mesta po vsej celini.