Izkoriščanje umetne inteligence eno pomembnejših vprašanj v digitalni dobi
Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je danes priredila konferenco o izzivih in pasteh enotnega digitalnega trga. Na prvem omizju, na katerem sta sodelovala tudi evropska poslanca Lojze Peterle in Franc Bogovič, so odprli nekaj pomembnih vprašanj, med drugim o nadomeščanju ljudi z roboti ter meji med regulacijo in svobodo.
Avtomatizacija, pri kateri igra ključno vlogo umetna inteligenca, ostaja ključno vprašanje digitalnega sveta, je uvodoma poudaril Matjaž Horvat, ki dela za neprofitno skupnost Mozilla. Danes robotski sesalci, jutri že avtonomne vožnje z avtomobili, je ponazoril, a opozoril tudi na negativne posledice te oblike tehnologije. Ker človeka nadomeščajo stroji, se lahko čez nekaj let zgodi, da ljudje ne bodo imeli dovolj dela. Vendar, "potencial umetne inteligence je strašansko velik in to rabimo", je sklenil.
Da je to prihodnost, je menil tudi Mark Boris Andrijanič, predstavnik Uberja. "Pred nekaj tedni sem preizkusil samovozeče vozilo. Na začetku sem bil popolnoma prestrašen, ko pa se je začelo premikati, sem takoj ugotovil, da se čez mesto peljemo bolj varno, kot če bi za volanom sedel sam ali če bi vozila moja mama," je delil svojo izkušnjo. Digitalna transformacija po njegovih besedah sicer ni cilj, ampak sredstvo. Cilj je boljše življenje, bolj zeleno mesto in varnejše ceste, je dodal.
Evropski poslanec Peterle (EPP/NSi) je bil do vloge robotov v prihodnosti bolj zadržan, saj se sprašuje, do kakšne mere bo lahko nadomestil človeka. Ali bo tudi robot dobil neke pravice in možnost vplivanja, je vprašal. Opozoril je sicer, da je ključen evropski izziv spopadanje s hitrostjo sprememb v digitalnem prostoru. "Časovni vidik me zelo vznemirja," je dejal. Prav zato imajo nacionalne vlade težave pri regulaciji digitalnega trga.
"Z veliko hitrostjo je treba sprejemati spremembe in odpravljati regulatorne ovire, ki jih definitivno imamo, a ob tem ohraniti človekovo zasebnost," je dodal evropski poslanec Bogovič (EPP/SLS). Horvat je ob tem ocenil, da je politika pri tem prepočasna, zakonodaja pa da bi morala biti fleksibilna in pripravljena na spremembe, ki nas bodo še doletele.
Na vprašanje, kako zakonodajo oblikovati na način, da bo vendarle aktualna, je Peterle ocenil, da bodo na to močno vplivali potrošniki. "Eno glavnih vodil bo razumeti potrebo državljana in uporabnika. In če bomo šli v tej smeri, bomo tudi najbolje delali," je poudaril. Andrijanič se je na to odzval z opozorilom: "Regulatorji, ko bodo snovali zakonodajo, morajo poskrbeti za to, da bo potrošnik imel izbiro."
Enotni digitalni trg je sicer ena najpomembnejših prednostnih nalog Evropske komisije, igra osrednjo vlogo v prihodnjem razvoju EU, o njem in njegovih strateških smernicah, kot so bile zastavljene maja 2015, pa so govorili tudi na zadnjem vrhu EU v Tallinnu. Namen strategije za enotni digitalni trg je zagotoviti, da bodo evropsko gospodarstvo, industrija in družba izkoristili vse priložnosti, ki jih ponuja nova digitalna doba.
EU že vzpostavlja prost in varen enotni digitalni trg, na katerem lahko državljani nakupujejo na spletu prek meja, podjetjem pa je omogočena spletna prodaja po vsej EU. Med prelomnimi dosežki zadnjih let pa so denimo ukinitev dodatnih stroškov gostovanja, posodobitev varstva podatkov in čezmejna prenosljivost spletnih vsebin.