Predsednik MSS Kampl za STA: Mladi prioriteta predvsem v besedah, ne v dejanjih

pogovarjala se je Vlasta Ivić

Pred mednarodnim dnevom mladih se pojavljajo pozivi krovne mladinske organizacije k večji participaciji mladih. Predsednik MSS Tin Kampl neaktivnost mladih v politiki pripisuje tudi nezaupanju v politike. Kritičen je še do odnosa vlade do mladih. "Mladi smo prioriteta vlade predvsem v besedah, vse premalo pa pri konkretnih dejanjih," je ocenil.

Kampl je v pogovoru za STA pred sobotnim mednarodnim dnevom mladih razočarano spomnil na majski posvet vlade na temo mladih, kjer je bil med drugim sprejet sklep, da bo vlada v 14 dneh pripravila akcijski načrt na predloge mladinskih organizacij, a se to do danes še ni zgodilo.

To po njegovih besedah jasno kaže na neresnost vlade oz. politike do vprašanja mladih. Vse prevečkrat ima Kampl občutek, da jih vlada odpravi z lepimi besedami, ko pričakujejo ukrepe, pa na te pozabi. Zato v MSS večkrat opozarjajo, da je treba na vladni ravni okrepiti medresorsko sodelovanje v smislu, da bodo ministrstva skupaj načrtovala ukrepe.

Kampl je ob tem spomnil, da se mladi želijo vključiti tudi v odločevalske procese, denimo v tridelni ekonomsko-socialni svet in državni svet, a so jim odgovorili, da zanje v teh organih ni prostora in da se morajo vključevati na druge načine.

Zaposlovanje, participacija, medgeneracijsko sodelovanje in stanovanjska problematika pa so področja, na katerih se odpirajo ključni izzivi mladih, je naštel Kampl in dodal, da se na teh področjih "nekaj premika, a ne dovolj". "Če se dotaknem vprašanja zaposlovanja mladih, ugotavljamo, da se je stopnja brezposelnosti v zadnjih letih znižala, a hkrati se je po podatkih statističnega urada znižala tudi stopnja delovne aktivnosti mladih," je pojasnil.

To je po njegovih besedah zagotovo vprašanje, na katero bo treba poiskati odgovore in poskušati ugotoviti, kaj na to vpliva. Kampl je prepričan, da je med razlogi tudi proces izseljevanja mladih iz Slovenije. Mladi odhajajo v tujino iščoč boljše priložnosti. To pa je v veliki meri povezano s stanovanjsko politiko, ki po navedbah Kampla še vedno predstavlja eno izmed ključnih problematik, s katerimi se srečujejo mladi na poti osamosvajanja.

V zadnjih letih so na tem področju sicer zaznali nekaj poskusov oz. stanovanjskih razpisov za mlade, a je to bolj ali manj, kot pravi, le kaplja v morje. Da mladi pridejo do lastnega doma, bo treba to področje po Kamplovem prepričanju urediti sistemsko, zagotoviti ustrezno kreditno politiko in predvsem več neprofitnega najema. Prav tako bo treba poiskati odgovore na alternativne oblike, da te postanejo sistemske, kot so stanovanjske kooperative in podobne rešitve, je dejal in kot neustrezno za reševanje stanovanjske problematike mladih izpostavil še politiko stanovanjskega sklada.

Pri medgeneracijskem sodelovanju kot enem izmed prioritetnih področij, ki so si ga zastavili v MSS, so bili v letošnjem letu po Kamplovih navedbah storjeni nekateri koraki naprej, tudi v okviru nacionalne strategije dolgožive družbe, ki poskuša odgovoriti na izzive tovrstnega sodelovanje.

"Pomembno je zavedanje, da obstaja medgeneracijska solidarnost, kar pomeni, da niso vedno mlajše generacije tiste, ki odstopajo od svojih pravic do starejših, ampak, da je to vzajemnost," poudarja Kampl. MSS pri tem učinkovito sodeluje z Zvezo društev upokojencev Slovenije, s tem kaže, da je sodelovanje med mladimi in starejšimi možno in ga v MSS po besedah Kampla širijo tudi na ostala področja.

Poudaril je, da so mladi zagotovo tista generacija, ki ustvarja mir in prihodnost, zato mora večkrat izpostavljeno geslo Na mladih svet stoji dejansko pomeniti, da so mladi prioriteta, ne pa, da so tisti, po katerih se "tepta in hodi". Zato želijo z novo kampanjo Partycipiraj, aktiviraj se, dovolj je bilo teka za vozom, začeti proces aktiviranja mladih.

Mladi v Sloveniji so sicer zelo aktivni, a kot je navedel Kampl, "ne v politiki, kolikor bi si želeli, predvsem zaradi negativne percepcije in nezaupanja v politični sistem in v politike". To vpliva na njihovo neudejstvovanje tako na volitvah kot tudi na vključevanje v političnih strankah.

Je pa ob prihajajočih volitvah predsednika republike ocenil, da si mladi na čelu države želijo nekoga, ki bi jim približal politiko in ji vlival verodostojnost.