V Mestni knjižnici Ljubljana simpozij na temo mladih bralcev

V Knjižnici Otona Župančiča poteka simpozij Od Pise do Nase: Mladi in mladi odrasli v knjižnici, ki ga v okviru strokovnih sred pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana. Na njem bodo referenti spregovorili o branju mladih. Med govorci bo tudi literarni zgodovinar in učitelj Klemen Lah, ki bo govoril o motivacijskih tehnikah branja.

Literarni zgodovinar in učitelj Klemen Lah bo v svojem referatu z naslovom Vsaka resnična zgodba je neskončna ali kako mlade spodbuditi k branju spregovoril o motivacijskih strategijah. Kot je dejal za STA, bo v svojem prispevku združil znanje učitelja književnosti in znanje, ki ga je pridobil med študijem gestalt psihoterapije. Kot učitelj je ugotovil, da učence najlažje zvabi k branju, če zgodbe ne zaključi.

Še kot mlad je bral knjigo Čudežno potovanje Daniela Pennaca, v kateri je avtor svetoval, da naj učitelj pri pouku preprosto bere knjigo. To je nekoč poskusil tudi sam. Celo uro je na glas bral roman Patricka Süskinda Parfum, in sicer brez komentarjev, analiz in ostalih podatkov. Po koncu je od učencev slišal, da je nor. Si je pa precej učencev še isti dan sposodilo knjigo in jo prebralo, ker jih je zanimal konec. To mu prej ni uspelo tako zlahka, je pojasnil.

Ta fenomen se po Lahovih besedah pojavlja tudi v psihoterapiji, h kateri se ljudje zatečejo, ko morajo neko zadevo razrešiti. Da bolj pomnimo stvari, ki so nezaključene, je ugotovila že ruska psihologinja Bluma Zeigarnik. Ta je s primerom natakarja, ki si zapomni naročila gostov, a le dokler ne prinese naročenega, primerjala s splošno zakonitostjo vseh ljudi. Gre za t.i. efekt Zeigernik; človeka stvari zanimajo le, dokler jih ne zaključi. V literaturi lahko ta pojav enačimo s Šeherezadinim učinkom, je pojasnil Lah, ki si je za naslov referata izbral roman Michaela Endeja Neskončna zgodba, v katerem je govora o domišljiji. Njena bistvena lastnost je prav to, da ne pozna zaključka.

Poleg Laha svoje prispevke na simpoziju predstavlja še devet referentov, ki se bodo zvrstili po predstavitvi poslanice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, za katero je poskrbela Tilka Jamnik. Tako je v prvem delu simpozija Boštjan Narat spregovoril o branju med delom in prostim časom, Vanesa Matajc je predstavila t.i. zahodni mladinski roman, Uroš Grilc pa se bo v referatu, ki ga je naslovil Mladi, branje in knjižnica, spraševal, kje izgubimo mlade bralce.

Marjeta Doupona bo spregovorila o odločitvah celostnega bralca oz. o tem, ali na sončen dan brati, poslušati ali sesti na kolo, Darka Tancer Kajnih pa bo govorila o prostočasnem branju srednješolcev.

V zadnjem delu simpozija se bodo predstavili še Rok Dežman, ki je svoj referat naslovil Z mladimi ustvarjalno in izobraževalno povezana Mestna knjižnica Ljubljana, Andreja Rupnik Miško bo predstavila nekaj primerov dela z mladimi v Knjižnici Bežigrad, Tone Brlan bo spregovoril o izkušnjah bibliotekarjev z mladimi,
Lara Paukovič pa se bo spraševala, kaj gre narobe pri branju mladih.